Po trditvah virov blizu hrvaških obveščevalnih služb naj bi Sanader že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s Hypo banko sodeloval kot posrednik pri posameznih kreditnih poslih. Med njimi so hrvaški mediji že pred časom izpostavili posojilo v višini štirih milijonov nemških mark, ki ga je pri avstrijski banki najel hrvaški medijski tajkun Miroslav Kutle. Prav pri omenjenem posojilu naj bi Sanader leta 1996 prejel provizijo, o kateri je v minulih dneh poročalo tudi več avstrijskih medijev, podatek o tem pa naj bi hrvaškemu državnemu pravobranilstvu razkrila bivša Kutlejeva tajnica. Ta naj bi priznala, da je med papirje arhivirala tudi potrdilo z opombo "prilagam gotovinsko izplačilo v višini 800.000 nemških mark gospodu Sanaderju - Hypo", pri čemer naj bi pojasnila še, da uslužbenci te banke provizije niso prejeli.

Po navajanju hrvaškega spletnega portala Necenzurirano.com naj bi bil prav Sanader do leta 1999 eden od glavnih zaupnikov bančno-finančne mreže okrog Hypo banke, ki naj bi "prala" denar, pridobljen v nezakonitih poslih. Sanader naj bi tako prek kabineta nekdanjega predsednika Franja Tuđmana lobiral tudi za prodajo Slavonske banke, ki jo je leta 1998 kupila Hypo banka. Ta naj bi še pred tem Slavonski banki odobrila kreditno linijo, pri čemer naj bi omenjena banka Hypo banki vstop v lastništvo omogočila s predčasnim poplačilom posojila, ki ga ni zabeležila v uradnih dokumentih.

To naj bi Hypo banki omogočilo, da je postala njen lastnik s pretvorbo terjatve, tovrstne operacije pa naj bi se izvajale vse do leta 2005. Spomniti še velja, da je Hypo banka od hrvaške države za nakup Slavonske banke, ki naj bi imela prenizke rezerve za posojila, leta 2003 zahtevala večdesetmilijonsko odškodnino. Čeprav je ob nakupu Slavonske banke skrbni pregled izvedla Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), je za pomanjkljivosti po pogodbi s Hypo banko jamčila Hrvaška. Po trditvah Necenzurirano.com naj bi Sanader kot premier kasneje skrbel za "pokrivanje" poslov Hypo banke, prav zaradi njih pa naj bi tudi odstopil. Z dokumentacijo o njegovi povezavi s Hypo banko naj bi ga namreč izsiljevali nekateri krogi v vladi na čelu z notranjim ministrom Tomislavom Karamarkom.

Omenjeni spletni portal razkriva tudi, da je imela pri poslih Hypo banke na Hrvaškem pomembno vlogo tudi frankfurtska banka LHB, ki je v lasti NLB. Na računih v tej banki naj bi namreč končal denar iz Zagrebške banke, ki je šel v Frankfurt prek Hypo banke. Banka LHB naj bi ta denar kasneje vrnila na Hrvaško prek fiktivnih investicijskih posojil Hypo banke, njegova končna "postaja" pa naj bi bil Liechtenstein.

primoz.cirman@dnevnik.si