Poleg tega bi na ta način preprečili njihovo odhajanje v tujino. "Nekatera slovenska podjetja so preselila razvojne oddelke v sosednjo državo Avstrijo, ker lahko tam izplačujejo z istim obsegom sredstev višje plače svojim inženirjem. To pa zato, ker so tam prispevki nižji oziroma je najvišja višina prispevkov omejena," je povedal Golobič.

Kot je minister še pojasnil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri je skupaj z generalnim direktorjem direktorata za tehnologijo na ministrstvu Alešem Miheličem predstavil dosežke tega direktorata v zadnjem letu, je gospodarska kriza močno udarila slovensko gospodarstvo.

Zaradi tega so se v mnogih podjetjih pod hudimi pritiski znašli razvojni oddelki in proračuni, namenjeni za razvojno dejavnost in tehnološko prestrukturiranje. Ministrstvo je na to odgovarjalo po eni strani s hitrim ukrepanjem, po drugi strani pa s povečanjem obsega razpoložljivih sredstev na javnih razpisih.

S tem povečanjem javnih sredstev za raziskave in razvoj želi država prispevati k prestrukturiranju gospodarstva, tako da bodo podjetja ustvarjala višjo dodano vrednost. "V slovenskem gospodarstvu je preko 130.000 ljudi na delovnih mestih, katerih dodana vrednost na letni ravni ne presega 20.000 evrov," je dejal minister in dodal, da je to omejitveni dejavnik tako pri plačah zaposlenih kot pri sposobnosti teh podjetij za dolgoročno preživetje.

Ta težava po Golobičevih besedah ni rešljiva v kratkem času, ampak terja dolgotrajen napor v smeri povečanja vloge znanja, tako pri pridobivanju kot njegovi uporabi v gospodarstvu. Zato bo ministrstvo temu še naprej posvečalo veliko pozornost.

"V letu 2009 je proračun temu namenil primeren poudarek. Upamo, da bo tako tudi v letu 2010," je povedal minister in dodal, da bodo uresničili cilj, da se do leta 2012 delež javnih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj poveča na odstotek bruto domačega proizvoda.

Vendar pa bo za to, da bo gospodarstvo ob pomoči večjih vlaganj v raziskave in razvoj in posledičnim povečanjem dodane vrednosti iz krize izšlo močnejše, kot je bilo pred njo, potrebno sprejeti ključne odločitve glede razvojnih prioritet. Te so bile sicer že zapisane v številnih strateških dokumentih, a se jih je v preteklosti v dejanskih proračunih žal prepogosto zanemarjalo, meni Golobič.

"Za to pa bo potrebno sprejeti tudi kakšen boleč ukrep na kakšnem drugem področju in se čemu, kar se zdaj javno financira, odpovedati oziroma zmanjšati obseg tega financiranja," je dejal in dodal, da si brez tega težko zamišlja, da bi v Sloveniji lahko zadržali obstoječi standard, kaj šele povečali.

Golobič je sicer ob vsem tem kot neuspeh v zadnjem letu omenil to, da jim ni uspelo uveljaviti mehanizma avansiranja sredstev, ki so jih podjetja pridobila na javnih razpisih. Ta podjetja so namreč do teh sredstev večinoma upravičena šele za nazaj, zato bi jim v času, ko so banke tako posojilno pasivne, prišlo prav avansiranje oziroma to, da bi določen del odobrenih sredstev prejela vnaprej.

Vendar pa jim je dejansko večjo uveljavitev avansiranja v tem letu preprečila "birokratska mentaliteta". "Še vedno so zahtevali prvovrstna zavarovanja za te avanse in ob vseh naporih in razburjanjih ter vzvodih, ki sem jih uporabil, nisem uspel premakniti tega, da da bi razumeli, da gre za najbolj perspektivna slovenska podjetja, komu bomo potem zaupali," poudarja Golobič.

Mihelič je sicer pri predstavitvi dosežkov svojega direktorata v minulem letu med drugim dejal, da je v povprečju vsak evro dodeljene pomoči po ocenah podjetij prejemnikov vzpodbudil 6,70 evra dodatne prodaje in 3,90 evra dodane vrednosti. Rast dodane vrednosti v podjetjih prejemnikih subvencij je obenem znatno višja kot v konkurenčnih podjetjih.

Ob podrobnejši predstavitvi razpisov, namenjenih mladim raziskovalcem, spodbujanju tehnološko razvojnih in raziskovalno strateških projektov v podjetjih, mednarodnega sodelovanja in inovativnosti, je Mihelič omenil tudi intenzivno priključevanje Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (ESA) ter davčne olajšave za raziskave in razvoj.

V letu 2010 bo direktorat oziroma ministrstvo nadaljevalo med drugim s sofinanciranjem izbranih 43 strateških raziskovalnih projektov, za kar je v proračunu zagotovljenih okoli 14 milijonov evrov. Nadaljevalo bo na primer tudi s sofinanciranjem izbranih projektov v okviru programov Eureka in Eurostars ter s financiranjem mladih raziskovalcev.