Včeraj so Pahorjevi ministri, nekaj jih je znova manjkalo, na poslanska vprašanja neposredno na zasedanju državnega zbora odgovarjali že devetič. Poslanci so jim postavili 50 vprašanj. Dvanajst odgovorov so dolgovali še od prej. Največ odgovorov je bil poslancem dolžan zunanji minister Samuel Žbogar, ki je pri poslanskih vprašanjih manjkal štirikrat zapored - od maja naprej. Toda tudi včeraj je lahko odgovoril le na tri zaostala vprašanja, kajti pri preostalih treh v dvorani ni bilo poslancev Milenka Ziherla in Mira Petka (SDS), ki sta jih postavila. Žbogar je tako poslancu Franciju Keku (Zares) pojasnil, da so imeli z Italijani več kot 20 pogovorov, da bi jih prepričali o škodljivosti gradnje plinskega terminala, vendar niso bili uspešni. Dogovorili so se, da bi se že septembra sestal koordinacijski odbor obeh vlad, toda na italijansko prošnjo so ta sestanek preložili na 9. november. Na vprašanje Rudolfa Petana (SDS), zakaj niso protestirali, ko je Italija zaradi srečanja G 8 junija poostrila nadzor na meji, je Žbogar pojasnil, da tak ukrep ni nič nenavadnega. Francija ga je na primer uvedla že 24-krat, Španija 13-krat, Islandija in Finska po 5-krat.

Predsednik zunanjepolitičnega odbora v prejšnjem mandatu Jožef Jerovšek (SDS) je Žbogarja vprašal, zakaj so položaji veleposlanikov v Rimu, Zagrebu in Beogradu rezervirani za vidne predstavnike zdajšnje oblasti. Zunanji minister je to zanikal in povedal, da ne čakajo na spremembo zakona, ki bi to omogočil. Povedal je, da so bili razpisi že objavljeni, da imajo nabor kandidatov, da usklajevanja potekajo in da bodo ti položaji verjetno zasedeni kmalu po tistem, ko bo zdajšnjim pogodbenim veleposlanikom v teh mestih novembra potekla pogodba. Teh pogodb ni mogoče podaljševati, je še dodal Žbogar, tako se lahko zgodi, da bodo zelo kratek čas delo v teh predstavništvih opravljali odpravniki poslov. Jerovšek je ocenil, da so to zgolj birokratski izgovori.

Med bolj obleganimi je bil včeraj tudi prometni minister. Na vprašanje poslanca SDS in prejšnjega državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Petra Verliča je minister Patrick Vlačič odgovoril, da ne vidi nič slabega v tem, da sta nadzorna sveta državne avtocestne družbe in Luke Koper za izbor uprave obeh družb najela, prva zasebno kadrovsko agencijo, druga odvetniško pisarno. Pojasnil je, da je agencija stala (brez davkov) Dars 5700 evrov, odvetniška pisarna Čeferin pa naj ne bi Luki Koper za zgolj logistično pomoč pri pravni zaščiti prijavljenih kandidatov, kot je rekel minister, nič zaračunala. Prepričan je tudi, da so z najemom kadrovske agencije - ta je med 17 prijavljenimi izbrala šest kandidatov, od katerih je potem kadrovska komisija Darsa opravila pogovor s štirimi, vlada pa je nato za predsednico uprave izbrala Matejo Duhovnik - pri Darsu prišli do kakovostnega imena za vodenje te pomembne družbe. Verlič z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je od ministra pričakoval, da bo zahteval, da člani obeh nadzornih svetov vrnejo sejnine, ker svojega dela ne opravljajo, čeprav imajo vse potrebne strokovne službe in logistično pomoč. Bo pa Vlačič na pobudo Luke Jurija (SD) nadzornemu svetu Darsa pisal, naj preverijo, ali je mogoče kaj narediti s sklepi prejšnjega nadzornega sveta, da se članom uprave izplača najvišja mogoča odpravnina in da še naprej (za štiri mesece) in z enako plačo ostanejo v delovnem razmerju pri tej družbi.