Kot v septembrski številki ugotavljajo Gospodarska gibanja, mesečna publikacija Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani (EIPF), dolgoročna dinamika domačega trošenja postaja manj negativna, pri čemer je trošenje države najmočnejša, investicije pa najšibkejša sestavina. "Trendna dinamika tujega povpraševanja se je izboljšala," navajajo analitiki EIPF.

Zaostajanje blagovne menjave za primerljivo lansko je bilo poleti manjše kot v prvi polovici leta. Trgovinski primanjkljaj se je nekoliko povečal, v prvih osmih mesecih je znašal 501 milijon evrov.

Industrijska proizvodnja se je avgusta v mesečni primerjavi povečala za pet odstotkov, a je ostala daleč, za skoraj petino, pod lansko. "Kriza v predelovalnih dejavnostih popušča, saj se je njihova aktivnost avgusta glede na julij povečala za 5,2 odstotka, glede na lanski avgust pa je bila manjša za petino," navaja publikacija.

Gradbeništvo ostaja v krizi, julija je bila vrednost opravljenih del v letni primerjavi nižja za petino. Turizem rešujejo domači gosti, trend števila turističnih nočitev se je po ugotovitvah publikacije obrnil navzgor.

Medletni padci v transportu so manjši kot v industriji in gradbeništvu, število novoregistriranih vozil je za petino, osebnih avtomobilov pa za šestino manjše kot lani.

"Kriza tako doma kot v svetu vse bolj pustoši na trgu dela: zmanjšuje se število aktivnih prebivalcev, še hitreje pa število delovno aktivnih," navajajo Gospodarska gibanja. Število registriranih iskalcev dela hitro raste, povpraševanje podjetij po delavcih se ob sezonskih spremembah trendno zmanjšuje. Po stopnji brezposelnosti pa se Slovenija kljub temu še naprej uvršča med najbolj uspešne države EU, ugotavljajo strokovnjaki EIPF.

Cene so se septembra znižale, dolgoročnejša dinamika je tako ostala nespremenjena. K znižanju so največ prispevale sezonske pocenitve turističnih storitev, dražji pa so bili obleke in obutev. Osnovna inflacija se je začela zmanjševati, cenovna pričakovanja se pri blagu povečujejo, pri storitvah zmanjšujejo, navajajo.

Plače in stroški dela, ki so se v poletnih mesecih umirili, so avgusta upadli, dolgoročnejša dinamika pa se je ustalila. Razlike v rasti plač med dejavnostmi so se zmanjšale.

Dinamika stroškov dela se po veliki eksploziji, ki jo je povzročilo gospodarsko pregrevanje in ukinitev davka na plačilno listo, ki je namesto povečanja konkurenčnosti končala v povečanju stroškov dela, vrača na normalno, le za dve odstotni točki višjo raven kot v območju evra, pišejo Gospodarska gibanja.

Skupni javnofinančni prihodki so septembra močno padli, dolgoročnejša dinamika je ostala pozitivna. K septembrskemu padcu so največ prispevali domači posredni davki (DDV in trošarina), ki so kljub zmanjšanju malone enaki kot v lanskem tretjem četrtletju. Tudi neposredni davki in ostali prihodki so se septembra precej zmanjšali, največ je prispevala dohodnina.

Po ugotovitvah publikacije se počasna rast denarnih agregatov nadaljuje, dolgoročnejša dinamika se je še nekoliko zmanjšala. Slabotna rast kreditov je v Sloveniji za slabo odstotno točko višja kot v evrskem območju. Še skromnejša je rast depozitov, neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se je zato še poslabšala, svari publikacija. Tako depozitne kot posojilne obrestne mere so v Sloveniji višje od evrskega povprečja.

"Banke poslovne rezultate rešujejo z višjimi cenami ostalih storitev," navajajo Gospodarska gibanja. Ob majhnem tekočem primanjkljaju je tekoči račun plačilne bilance v osmih mesecih izravnan, od konca lanskega leta je skoraj nespremenjena tudi neto zunanja zadolžitev Slovenije.