Ko za službo ni časa ali prevoza...

Ramšak, ki se ukvarja z montiranjem dvižnih vrat, pravi, da bi zaposlil kogarkoli, tudi ljudi brez vsake izobrazbe. »Že iz poslanih prošenj je razvidno, da brezposelni le izpolnjuje obveznost do Zavoda, interesa za delo pa nima,« je pojasnil in nadaljeval, da mu kandidati naložijo cel kup izgovorov, od tega, da nimajo časa za zaposlitev oziroma delo, ker imajo doma preveč dela, do tega da raje delajo pri kmetih. »Tako so prijavljeni na Zavodu in prejemajo denarna nadomestila, hkrati pa zaslužijo še z delom na kmetijah. Tudi če bi jaz želel delavca, ki bi delal na črno, ne bi imel takšnih problemov,« je prepričan Ramšak. Brezposelnim sicer ponuja redno zaposlitev s plačilom od 650 do 700 evrov z vključeno malico in prevozom na delo, delavnik pa traja približno pet ali šest ur na dan, je še povedal Ramšak, ki se je po več neuspelih iskanjih delavcev odločil, da bo enoto v Pomurju zaprl.

Nedavno tega so bile zaradi odklanjanja dela na tapeti tudi nekdanje delavke IUV. Eden izmed delodajalcev se je namreč javno pritožil, da delavke ponujene zaposlitve ne sprejmejo, ker bi se morale na delo voziti 20 kilometrov, spet drugi pa so prepričani, da brezposelni ne bodo iskali zaposlitve vse do takrat, ko bo višina denarnih nadomestil enaka višini ponujenih minimalnih plač. O primeru smo povprašali tudi na Območno enoto Zavoda za zaposlovanje Ljubljana, kjer nam je vodja oddelka Barbara Vrtačnik povedala, da je resnica omenjenih delavk povsem drugačna. »Minimalno plačilo, ki ga ponujajo nekateri delodajalci, visoki normativi in delovni čas (popoldansko delo, vikendi) niso ustrezni glede na prevozne možnosti, pa čeprav je to samo 20 kilometrov. Problemi namreč nastajajo, ko ljudje nimajo lastnega prevoza in živijo v oddaljenih krajih, iz katerih je lokalni in medkrajevni prevoz omejen,« je pojasnila Vrtačnikova. Na drugi strani pa je poudarila, da ni res, da skoraj nihče ne želi opravljati dela, kjer je potrebna dnevna migracija.

Vrtačnikova je prav tako ovrgla očitke, da se delavke niso hotele zaposliti v čiščenju. »Po pregledu odliva iz evidence v letošnjem letu jih je kar nekaj dobilo zaposlitev v čiščenju, bodisi v vrtcih, trgovinah, domovih za starejše občane, kot tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo samo s to dejavnostjo,« je povedala in nadaljevala, da se izmed 167 bivših zaposlenih v IUV, veliko ljudi dogovarja za zaposlitev, čaka na realizacijo samozaposlitve oziroma na vrnitev v staro podjetje. Vsi pa so ali so bili tudi vključeni v eno izmed aktivnih oblik iskanja zaposlitve, kar območni službi tudi vsak mesec dokazujejo, je še pojasnila.

Kalkulacije se dolgoročno ne obrestujejo
V Zavodu za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Papilot ugotavljajo, da nekateri brezposelni, ki jih Zavod RS za zaposlovanje napoti k njim, kažejo nižjo raven motivacije za sodelovanje. »Prav zaradi tega razloga izstopa problematika, da socialni transferji, ki jih brezposelni prejemajo, ne bi smeli biti edini dejavnik, zaradi katerega se izkazujejo kot aktivni iskalci zaposlitve, če to v resnici niso,« je poudarila direktorica zavoda Doroteja Volovec in nadaljevala, da zato velik poudarek dajejo uvodnemu motiviranju za aktivno udeležbo posameznika pri reševanju situacije brezposelnosti in posledične socialne stiske. »Kalkulacije, kakšen status se izplača in kako krmariti med obveznostmi, ki jih ta nalaga, se brezposelnemu načeloma dolgoročno ne iztečejo dobro,« je prepričana Volovčeva. Meni tudi, da mora posameznik na področju dela in zaposlovanja sprejeti izziv razpoložljivega delovnega mesta, delati dobro in hkrati razmišljati, kako lahko svoja znanja še nadgradi. Glede vrste ukrepov zaposlovanja, ki jih izvajajo za to pristojne institucije, pa je Volovčeva komentirala, da so tisti, zares aktivni, dovzetnejši za podporo ukrepov, ki vzpodbujajo zaposlovanje, glede na analizo vmesnih vprašalnikov in tistih, ki jih udeleženci izpolnijo ob zaključku programov, pa sklepajo, da jih večina sama prepozna, da se aktivnost pri iskanju dela izplača.

Problematika je večplastna
Krivdo za dokaj alarmantno stanje je težko omejiti na le enega deležnika v zaposlitvenem trikotniku država-delodajalci-delojemalci, pravi Lovro Peterlin, izvršni direktor podjetja Linea Directa. »Dejstvo je, da morajo podjetja za pridobitev ustreznega števila primernih zaposlenih narediti več kot samo zagotoviti mesečni osebni dohodek,« je pojasnil in nadaljeval, da so pomembne še različne oblike nefinančnega nagrajevanja, možnosti fleksibilnega urnika in širokega spektra zaposlitvenih oblik ter jasen sistem osebnega in poslovnega napredovanja in nudenje sistematičnega razvoja posameznikovih kompetenc. »Po drugi strani pa tudi drži dejstvo, da so številni državni ukrepi aktivne politike zaposlovanja včasih premalo življenjski za podjetja. Naj izpostavim dva primera, s katerima smo se soočili v našem podjetju. Poleti smo iskali večje število prodajnih svetovalcev. Precej kandidatov nas je podučilo o možnosti subvencioniranja njihove zaposlitve s strani Zavoda za zaposlovanje. Vendar smo pri podrobni preučitvi zadev ugotovili, da so pogoji in pravila precej rigorozni ter postavljajo zaposlene na takšen način celo v privilegiran položaj. Drugi primer pa je nedavno objavljen razpis za subvencioniranje zaposlovanja absolventov (Absolvent - aktiviraj in zaposli se!, op. p.) za študente vsaj VII. ravni izobrazbe, pri nas pa imamo dokazan model iskanja talentov, ki temelji na spoznavanju in opravljanju telefonskega prodajnega svetovanja, za katerega je potrebna le V. stopnja izobrazbe,« je pojasnil Peterlin, ki meni, da bo treba razmisliti o redefiniciji določenih pogojev v razpisih in ukrepih.
»Ključno priložnost za dosego večje fleksibilnosti zaposlovanja in motiviranja nezaposlenih, ki bi jo morali socialni partnerji preučiti, vidimo v novem definiranju instituta poskusnega obdobja. To je namreč še preveč zbirokratizirano ter premalo promovirano in izkoriščeno, ponuja pa odlično priložnost, da se bodoča delodajalec in delojemalec bolje spoznata in ugotovita ali obstaja skupni interes in prihodnost,« pravi Peterlin in dodaja, da bi država in ostali odgovorni deležniki morali nameniti večje napore za učinkovito ureditev te možnosti, saj ta na eni strani podjetjem zmanjšuje tveganja in stroške povezane s pravilno izbiro in fluktuacijo zaposlenih, na drugi strani pa tudi delojemalcem ponujajo možnost, da neboleče testirajo več delodajalcev ter si s prizadevnostjo pridobijo zaupanje in dolgoročnost zaposlitve na področju, ki jim najbolj ustreza.

Delo kot vrednota izgublja pomen
Past brezposelnosti, ki kaže razmerje med neto in bruto dohodki pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, je bila pri nas že pred ukrepi zelo visoka in je med najvišjimi v Evropi, zato že sama po sebi predstavlja problem pri motivaciji zaposlenih, opozarja generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in nadaljuje, da tudi delodajalci ugotavljajo, da delo kot vrednota izgublja pomen, eden od vzrokov za to pa so poleg državnih ukrepov in trenutnih razmer gotovo tudi socialni transferji.
Na ZDS prav tako ugotavljajo, da je v Sloveniji že dlje časa prisoten tudi problem mobilnosti delavcev, ki se zaradi gospodarske krize spet povečuje. »Vladna ukrepa za pomoč podjetjem v krizi, to je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in ukrep čakanja na delo, sta razmere še zaostrila, saj je prišlo do primerov, ko je tisti, ki je delal, dobil skoraj enako plačilo kot tisti, ki je ostal doma,« je pojasnil Smole. Hkrati je opozoril še na dejstvo, da marsikateremu Slovencu predstavlja problem še pot v službo, daljša od 10 kilometrov. Po njegovem tako nekateri delavci pričakujejo, da bodo dobili višjo plačo le zato, ker potrebujejo več časa, da pridejo na delo, dejstvo pa je, da kljub različnim življenjskim stroškom po regijah, to še ne pomeni, da se bodo v enaki meri razlikovale tudi višine plač.

Tudi nadomestila niso večna
»Če so nadomestila tako visoka kot plače oziroma, bolj pravilno, če so plače tako nizke kot nadomestila, potem imamo problem. Da bi ljudje dobili motivacijo za delo pa je jasno, da mora razlika med vrednostjo za delo in vrednostjo za nedelo postati občutna,« je prepričana psihologinja svetovalka Barbara Petančič iz Adecca, ki hkrati poudarja, da je vseeno bolje delati in biti aktiven, saj se brezposelnost lahko hitro spremeni v pasivnost. Posedanje doma, izločenost iz dogajanja in socialnih stikov na delovnem mestu in podobno namreč povečujejo negotovost in vodijo v depresijo. Pomemben dejavnik za pomanjkanje motivacije ter delovanja po najmanjši liniji odpora pa je tudi strah pred spremembo, saj nam nič in nihče ne more povsem zagotoviti, da bo sprememba uspela, je še dejala Petančičeva.
Ljudje si torej s tem, ko izbirajo zavod za zaposlovanje pred službo, na dolgi rok prav gotovo ne delajo usluge, še posebej, ker zavod nadomestila ne nudi kar v nedogled, pravi Petančičeva in nadaljuje, da tudi delodajalci neradi zaposlujejo ljudi, ki so bili dlje časa brezposelni. »Verjemite mi, da bo vsak delodajalec raje zaposlil človeka, ki je bil aktiven, kot dlje časa brezposelnega, zato je za vsakega posameznika bolje, da službo sprejme čim prej, pa čeprav je plača le nekoliko višja kot nadomestilo,« še svetuje vsem brezposelnim, ki raje posedajo doma in prejemajo nadomestilo, kot da bi za enako vsoto denarja hodili v službo.

Konec koncev pa je žoga tudi na strani delodajalcev. »Če delodajalec ne more ponuditi višje plače, obstajajo načini, ki v ljudeh kljub temu dvignejo motivacijo, da se zaposlijo,« je še pojasnila psihologinja in dodala, da delodajalci kot ugodnost lahko ponudijo fleksibilen delovni čas, ugodna zavarovanja, daljši dopust, skratka, karkoli, kar bodo ljudje zaznavali kot prednost zase.