Razmerje med nižjimi in višjimi plačami menda ni previsoko
Očitki sindikatov o prevelikih razlikah med najnižjimi in najvišjimi plačami po njegovi oceni niso utemeljeni. Po podatkih GZS znaša razmerje med povprečnimi plačami po kolektivnih pogodbah in po individualnih pogodbah 1 proti 3,1. "Res je, da imamo posamezne primere visokih plač in prejemkov, vendar je po naših ocenah takih oseb manj kot 300. Vsi drugi menedžerji imajo plače, ki so približno v tem razmerju," je dejal Hribar Milič.
Generalni direktor GZS je opozoril, da ima slovensko gospodarstvo še vedno prenizko dodano vrednost, saj dela več kot četrtina vseh zaposlenih v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Ta podjetja se po njegovi oceni zavedajo, da bi se morala prestrukturirati, vendar pa jih pri tem ovira preveč rigidna delovna zakonodaja, zlasti previsoki stroški za odpravnine.
Dosedanji protikrizni ukrepi po oceni GZS niso prijeli, zato od vlade znova zahtevajo hitrejše sistemske spremembe na trgu dela, pri javni porabi, tehnološkem preboju in funkcioniranju pravne države. Hribar Milič je ob tem poudaril, da si prizadevajo tudi za izboljšanje socialnega dialoga tako na bipartitni kot tripartitni ravni.
V GZS podpirajo pokojninsko in zdravstveno reformo
Izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin je povedala, da v GZS podpirajo pokojninsko in zdravstveno reformo, in izrazila upanje, da bosta reformi zagotovili dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema. Po njenih ocenah je nujno podaljšanje delovne dobe in povečanje števila dejavnih zavarovancev, tudi s tistimi, ki danes niso zajeti v sistem. Prav tako bi bilo po njenem mnenju treba zagotoviti fleksibilno upokojevanje z inštitutom delnega upokojevanja. V GZS od države pričakujejo spodbude za tiste zavarovance, ki bodo po dosegu polne pokojninske dobe ostali deloma dejavni, saj so te po besedah Čerinove pogoj pri motiviranju ljudi za podaljševanje delovne dobe.
