Podobno se je dogodilo podjetju, ki je na trgu od leta 1996, OZS pa jim je "pravico do opravljanja obrtne dejavnosti" z vpisom v obrtni register podelil lani poleti. Tretji primer je fizična oseba, ki ima svoje podjetje in je na domači naslov, kjer sicer ne živi več, prejela dopis OZS, da je z v dopisu navedenim datumom po zakonu postala njihov član. Sporočili so ji še, da jo čaka kartica ugodnosti in na območni obrtni zbornici presenečenje...

To so zgolj trije primeri, ki so jih v naše uredništvo poslali neprostovoljni člani OZS, želeli pa so ostati neimenovani, saj se bojijo sankcij zbornice, morebitnih pogostejših obiskov davčnih in drugih inšpektorjev. Ker se članstvu v OZS nikakor ne želijo podrediti, že napovedujejo zbiranje podpisov, pozive gospodarskemu ministrstvu in pritožbe na ustavno sodišče.

OZS se pri odmeri članarin sklicuje na obrtni zakon, ki je, kot je znano, ohranil obvezno članstvo OZS. Članarino so po zakonu dolžna plačevati vsa podjetja, ki opravljajo obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost. Obrtnih dejavnosti je skupaj s pojasnili, kaj vse sodi mednje, več kot 130, obrti podobnih je več kot 430. Po zakonu so za obrtno dejavnost značilna individualna naročila, proizvodnja v majhnih serijah, ki nima značilnosti tekočih trakov, in podobno, a te omejitve zbornica očitno prizna le redko. Vsaj članu, ki se je obrnil na naše uredništvo in proizvaja izdelke v velikih serijah, jih ni. Ob zavrnitvi njegovih pritožb so se v zbornici sklicevali na registrirano dejavnost, a pod zgoraj omenjena spiska sodita po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča kar dve tretjini vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji. "Tudi naši člani se pritožujejo, da dobivajo dopise OZS," pravi Hribar Milič, ki je še pojasnil, da je zato upravni odbor GZS pred kratkim zahteval, da ministrstvo za gospodarstvo pozovejo k uvedbi prostovoljnega članstva v zbornicah.

Tega si očitno želijo tudi številni člani OZS. Vsaj petina od skupaj okoli 50.000 obveznih članov OZS namreč lani ne le, da članarine ni želela plačati, ampak je tudi ni plačala oziroma je ni mogla plačati. V tem primeru priskoči OZS na pomoč kar Davčna uprava RS (Durs), kjer so nam pojasnili, da jim je OZS decembra lani posredoval imena 11.112 članov. Od teh je moral Durs izterjati 2,4 milijona evrov neplačanih članarin.

Visoka številka "neplačnikov" zagotovo postavi pod vprašaj rezultate ankete nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, s katero je ta leta 2007 utemeljeval ohranitev obveznega članstva v OZS. Anketa je zajela vsega 765 obrtnikov, večina teh, več kot 60 odstotkov, pa se je po Vizjakovih besedah izrekla za obvezno članstvo. Prav tako z rezultati ankete pa je ministrstvo takrat opravičevalo ukinitev obveznega članstva v GZS, kjer se je po Vizjakovih besedah 90 odstotkov članov izreklo proti obveznemu članstvu. A če je v času obveznega članstva v GZS veljal dogovor z OZS o izogibanju dvojnega plačevanja članarine, z uvedbo prostovoljnega članstva GZS ta dogovor ne velja več, prekinitev dogovora pa je OZS očitno hitro izkoristil za širitev svojega članstva.

Pred časom smo poročali o podjetniku, ki je letos izdal vsega šest računov, znesek na položnici OZS pa ostaja iz meseca v mesec nespremenjen. Na OZS so nam takrat pojasnili, da so prihodki iz članarine za opravljanje njihovih zakonsko določenih nalog zastopanja interesov članov pred oblastjo nujni. A videti je, da podjetnike trenutno bolj skrbi lastno preživetje kot preživetje zborničnega sistema. In kaj odgovarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik? "Ministrstvo v svojem normativnem programu za letošnje leto novele obrtnega zakona ne načrtuje," so nam pojasnili.

katja.svensek@dnevnik.si