Ob sprejemanju zakona o jamstveni shemi za fizične osebe ste napovedali skorajšnje sprejetje uredbe, ki naj bi podrobneje operacionalizirala zakon. Kdaj bo sprejeta in kdaj lahko pričakujemo prva posojila z državnim jamstvom po tej shemi? Ali pričakujete, da bo izkoriščena celotna jamstvena kvota, torej vseh 350 milijonov evrov?

Priprava uredbe naj bi bila končana prihodnji teden, ko naj bi jo, če ne bo nepredvidenih zapletov, vlada sprejela na dopisni seji. Seveda pa mora biti pred tem objavljen zakon. Uredba bo opredeljevala predvsem način izvedbe avkcije in izterjave. Prav posojila na podlagi sheme pričakujemo konec avgusta oz. v začetku septembra. Odvisno od interesa bank, če bo velik, bomo šli hitreje, če bo manjši, pa kasneje. Pričakujem, da bo izkoriščena celotna jamstvena kvota, seveda pa je odvisno od razmer na kapitalskem kreditnem trgu. Ker zakon možnosti za najem kredita daje tudi prebivalstvu v težjem ekonomskem položaju, verjamem, da bo shema v celoti izkoriščena tudi v primeru naglega izboljšanja razmer. Shemo je možno tudi ponoviti, a o tem je preuranjeno sklepati.

Doslej je SID banka izvedla tudi tri avkcije, na katerih je bilo bankam za posojila podjetjem in zadrugam razdeljenih 310 milijonov evrov državnih jamstev. Kako ocenjujete njihov učinek na sproščanje likvidnostnega krča v gospodarstvu?

Multiplikativni učinek vseh treh avkcij ocenjujemo na 1,1 milijarde evrov. To je dobro, zdaj pa bomo videli, kako so bile udeleženke avkcij pripravljene. Če je pri kateri banki usklajenost med sodelujočimi na avkciji in kreditnim odborom zatajila, ima ta banka lahko težave, saj se bo izvajanje dela sheme zamikalo. Po prvih analizah, ki jih sicer še pripravljamo na ministrstvu, večina podjetij, ki naj bi dobila posojila po tej shemi, sodi v bonitetni razred B, torej niso ravno najboljša, česar smo se bali.

Kreditni krč še ne popušča, saj naj bi bili junija znova priča negativnim neto kreditnim tokovom. Kaj namerava oz. kaj lahko še stori država? Kaj bo trgu prinesla izdaja obveznice NLB?

Podatki kažejo, da se kreditni krč v odnosu bank do realnega sektorja zadnja dva meseca poslabšuje. Pričakujemo, da bo jamstvena shema za podjetja vendarle obrnila razmerja in zmanjšala občutek tveganja in pospešila kreditno aktivnost bank. V nasprotnem primeru se jim to lahko vrne kot bumerang. Tudi država je kar nekaj naredila pri virih: minule dni smo v bankah vezali za 1,270 milijarde evrov za dobo treh let in tako dodatno podprli njihov nastop v jamstveni shemi. Na višku krča, spomladi, smo imeli v bankah deponiranih za 3,7 milijarde evrov sredstev oz. deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Zdaj se razmere izboljšujejo, počasi se lahko umikamo. Sicer pa dopuščamo, da bomo jeseni izdali še eno obveznico.

Ali se državna jamstva bankam - ukrep je "težak" 12 milijard evrov - obravnavajo kot državna pomoč?

Jamstvena shema za banke je v Bruslju statistično obravnava kot državna pomoč, ki mora biti pravočasna, ciljana in začasna. NLB je doslej edina banka, ki je prijavila za 2,5 milijarde evrov poroštev. Z izdajo obveznice NLB je aktiviranih 1,5 milijarde evrov. Pričakujemo, da bodo po shemi posegle tudi druge banke: resno je interes izrazila Abanka, pa tudi NKBM in Deželna banka Slovenije. Nadaljnje poteze na tem področju lahko pričakujemo od srede septembra.

Finančna in gospodarska kriza je zahtevala tudi prestrukturiranje proračunskih virov in odhodkov, čemur smo bili priča ob obeh rebalansih letošnjega proračuna. Ali lahko pričakujemo uvedbo novih davkov?

Podedovali smo razmere, v katerih so bile davčne stopnje izjemno znižane. Zniževale so se v dobi konjunkture ob predpostavki, da bo ta večno trajala. Gre za znižanje stopenj pri dohodnini, pri davku od dohodka pravnih oseb in odpravo davka na izplačane plače. Na to smo se odzvali z dvigom trošarin, da smo pridobili nazaj vsaj del virov.

Ta vaša odločitev je sprožila precej pomislekov in kritik.

Zdaj smo deležni kritik od tistih, ki so pretirano znižali davčne stopnje, tako da država svojih funkcij v obdobju stagnacije, kaj šele upada, ne more izvajati brez velikega javnofinančnega primanjkljaja. Če teh stopenj ne bi znižali in obdržali tiste iz časa ministrovanja Dušana Mramorja, bi imeli dodatnih 1,5 milijarde evrov več javnofinančnih virov kot jih imamo sedaj. To kažejo analize, ki jih je ministrstvo izdelalo v okviru priprav na razvojni proračun. S trošarinami smo prinesli okoli 300 milijonov evrov, tako da je neto učinek znižanja javnofinančnih virov približno 1,2 milijarde evrov. Kljub vsemu bomo davke na dohodek pravnih oseb tudi naslednje leto znižali. Za jesen načrtujemo spremembo zakona o dohodnini. Z njo bomo med drugim odpravili nekatere nelogičnosti, ki so se pojavile, kot so npr. izguba olajšave za otroka v primeru, če ta ustvari manjši prihodek s priložnostnim delom, problem dvojnih obdavčitev ljudi, ki živijo v Sloveniji in delajo na tujem in možnost uvedbe nove olajšave za tiste z najnižjimi dohodki.

Kako pa rešujete položaj avtoprevoznikov?

Olajšali jim bomo položaj, pri čemer bomo povzeli najboljše prakse, zlasti avstrijsko, tako, da bi bila poslovna poraba dizelskega goriva čim nižje obdavčena. Minimalna dovoljena obdavčitev v EU je 302 evra na 1000 litrov, zato bo potrebno spremeniti zakon. V največji možni meri bomo poenostavili in skrajšali postopek vračanja trošarin.

Gospodarska kriza še traja, razmere na trgu dela se naglo zaostrujejo. Je možen še tretji rebalans letošnjega proračuna?

Tretjega rebalansa ne pričakujemo. Če bi prišlo do stresa, ima ministrstvo za finance možnosti zadržanja nekaterih izdatkov, kot so posamezne investicije prestaviti. Res pa je, da bi v primeru neke pomembne nove naloge, kot npr. razvojne subvencije po pravilih EU, z novim rebalansom zagotovili ustrezno sofinanciranje.

Kaj pa priprava programsko usmerjenih proračunov za leti 2010 in 2011?

Vlada bo na prvi proračunski seji v ponedeljek obravnavala osnutek proračunskega memoranduma do leta 2013 in sprejela fiskalno pravilo, zgornjo mejo proračunskih odhodkov za leti 2010 in 2011 ter razrez proračunskih odhodkov po razvojnih politikah.V delovnih skupinah, ki so že imenovane za oblikovanje posameznih razvojnih politik, bodo dokončno oblikovani programi in podprogrami, potem pa bodo proračunski uporabniki čez poletje pripravili svoje finančne načrte, ki bodo znotraj razvojnih politik. Rok za oddajo obeh proračunov v DZ je 1. oktober. Zaradi specifike financiranja pokojninske blagajne bomo znova največ izdatkov namenili transferom v pokojninsko blagajno in in socialni politiki, prednostno pa bodo obravnavani programi tehnologije in konkurenčnosti. Poleg tega, da imamo politike, so zelo pomembni tudi indikatorji, saj bodo ti kazali, katere razvojne politike so vodene bolj in katere manj učinkovito.

Na katerih makroekonomskih predpostavkah pa je oblikovan predlog novega dveletnega proračuna?

Letos pričakujemo nazadovanje BDP za štiri odstotke, leta 2010 naj bi Slovenija zabeležila enoodstotno rast, v letu 2011 pa naj bi znašala 2,7 odstotka. Pričakovana višina povprečne letne inflacija je za letos 0,4 odstotka, leta 2010 1,6 odstotka, leta 2011 2,6 odstotka; stopnja registrirane brezposelnosti naj bi letos znašala 8,9 odstotka, prihodnje leto 10,3 odstotka, leta 2011 pa 10,2 odstotka. Kar zadeva gibanje bruto plač, naj bi se te letos okrepile za 2,2 odstotka, leta 2010 za 2,6 odstotka, leta 2011 pa za 1,6 odstotka. Pomembno je, da se bomo držali fiskalnega pravila, skupno porabo naj bi ohranili na letošnji ravni, ko smo jo povečali za 15 odstotkov glede na lansko osnovo. V kriznem obdobju je prišlo do velikega povečanja javnofinančnih izdatkov - ne zgolj primanjkljaja, cilj pa je bil spodbuditi gospodarsko dejavnost in blažiti posledice krize. Zato tudi imamo ustrezne vire in se lahko odzovemo na vseh področjih, kjer kriza udarja na dan. Tudi v Muri - ni vprašanje s čim, ampak kako, glede na to, da je bilo podjetje slabo vodeno.

Kaj pa primanjkljaj?

Proračunski primanjkljaj naj bi leta 2010 4,6 odstotka BDP, leta 2011 pa 3,4 odstotka BDP, po projekcijah naj bi bili leta 2012 z obema bilancama - proračunsko in javnofinančno - pod tremi odstotki BDP, ki jih kot zgornjo mejo postavlja pakt o stabilnosti in rasti, seveda če bomo zadržali fiskalno pravilo in v odvisnosti od gibanja BDP in inflacije.

Predvsem zaradi krize je privatizacija podjetij, ki so v delni ali večinski državni lasti, povsem zastala. Kakšna je državna strategija glede tega?

V skladu s standardi OECD ter najboljšo prakso Francije in Finske bomo oblikovali centralno enoto za upravljanje deležev države v podjetjih. Njeno delovanje bo ločeno od regulacije trga, ki jo izvajajo nekatera ministrstva, ter od sektorskih politik, ki jih tudi izvajajo nekatera ministrstva. Enota v obliki javne agencije, ki naj bi bila ustanovljena do 31. marca 2010, bo profesionalno vodena, konkurenčno upravljana, brez favoriziranj, brez dodatnih nalog in posebnih poslanstev z izjemo teh, ki izvirajo iz strategije razvoja. Naravo naložb - ali bodo strateške ali portfeljske - bo opredelila vlada oz. DZ, ministrstvo za finance bi tako nanjo preneslo precejšen del direktorata za javno premoženje s kadri vred, podobno tudi ministrstvi za gospodarstvo in za promet. Ocena vrednosti državnega premoženja, s katerim bi upravljala agencija, še ni narejena.

Kaj to pomeni za pristojnosti Kada in Soda?

Kad in Sod se bosta morala temu prilagoditi, v smeri preoblikovanja ali prilagajanja. O tem je prezgodaj govoriti.

Kakšen je namen oz. cilj vnovičnega vstopanja države v lastništvo podjetij ter s tem prevzemanja aktivne lastniške vloge, kot v primeru oddaje ponudbe Kadove PDU za delež v Mercatorju?

V primeru Mercatorja ne gre za državni intervencionizem, ki pomeni tržno distorzijo. To, če bo sploh potrebno, je akcija, ki je posledica tajkunske krize, nastale zaradi umika države iz gospodarstva oz. bolj ali manj transparentne razprodaje državnega premoženja v nekaterih zelo pomembnih podjetjih. Gre za sanacijo teh razmer, ki jo izvajamo hkrati z odpravljanjem krize. V novoustanovljeni agenciji bodo upravljane strateške naložbe - bančništvo, energetika, telekomunikacije, medtem ko bodo portfeljske naložbe, kar Mercator gotovo je, odprodane v skladu s strategijo upravljanja.

Bo potrebna dokapitalizacija NLB? Je kaj novega glede lastniškega deleža belgijske KBC?

Možnost dokapitalizacije smo odprli, imamo rezerviranih 300 milijonov evrov za NKBM in NLB. Uprava NLB zaenkrat ne napoveduje potrebe, zaradi potreb agresivnejšega nastopa na trgu pa je pričakovati tudi takšno možnost. KBC ne komentiram, z njihovim prispevkom glede know-howa, zavzetosti, pripadnosti sem zadovoljen. Jan Vanhevel je začasni glavni izvršni direktor KBC, s 1. septembrom bo prevzel trajni mandat, in hkrati član nadzornega sveta NLB. Škoda, da nočejo ostati partner.

Ali vas ni strah lastniško vstopiti v nekatere družbe, ker ne veste natančno, kaj se je tam dogajalo v preteklosti, in kot vemo, posebne revizije včasih ne odkrijejo vseh nepravilnosti, še posebej ne tistih, ki ležijo v zaklenjenih predalih?

Tu je potreba previdnost, vendar nas je lahko tudi strah, da se tako podjetje sesuje, da postane lahka prevzemna tarča in ga prevzemnik razgradi, s čimer bi izgubili veliko kakovostnih delovnih mest. Težava brez dvoma je, saj so bili ponekod izigrani mali delničarji, ki so vložili tožbe zaradi izgube prevzemne premije in te tožbe bodo dolge, zapletene, z negotovim izidom.

Ali je vaš položaj v vladi trden?

Zakaj pa ne? Trenutno je vsa moja energija usmerjena v delo ministrstva, predvsem v pripravo ukrepov v času krize in proračuna 2010 in 2011, z raznimi špekulacijami pa se ne ukvarjam.