Iz NLB so včeraj sporočili, da bodo ravnali v skladu s pogodbo in utečenimi postopki. Ti predvidevajo, da dolžnika pozovejo in mu postavijo rok za plačilo posojila, kar je odvisno od pogodbe. Konkretnega posla niso želeli komentirati.

Po pravnih mnenjih, ki so jih naročili na banki, NLB ne sme postati lastnica delnic, ampak mora začeti postopek prodaje zastavljenih vrednostnih papirjev po njihovi tržni vrednosti, trdijo naši viri. Pričakovati je, da bo banka, če bo delnice zasegla, prodajo izpeljala prek razpisa, saj lahko v tem primeru računa na boljšo kupnino. Po naših informacijah pogodba z Infond Holdingom ne določa postopkov prodaje vrednostnih papirjev, ampak samo, da mora banka posojilojemalca osem dni prej obvestiti o začetku prodaje.

Vendar je po mnenju poznavalcev razmer mogoče pričakovati zaplete. V prvi vrsti pravne, saj bo poskušal Šrot z vsemi sredstvi izpodbijati prodajo Infondovih delnic Mercatorja in zlasti Pivovarne Laško.

Še vedno ni jasno niti, ali se bo uspelo Laščanom za prodajo četrtine Mercatorja tik pred zdajci dogovoriti z milansko banko Unicredit, vendar je treba pri tem opozoriti, da NLB pričakuje poplačilo posojila in ne samo predložitev morebitne prodajne pogodbe z odložnimi pogoji. Že včeraj smo poročali, da je predsednik uprave ljubljanske Unicredit banke France Arhar v ponedeljek gospodarskega ministra Mateja Lahovnika obvestil o nameri, da bi Unicredit kupila 12,5 odstotka Mercatorja, hrvaški Orbico pa bi s pomočjo posojila Unicredita odkupil še preostalih več kot 12 odstotkov Mercatorja. Če bo dogovor uspel, je tudi po trditvah virov iz Unicredita mogoče pričakovati, da bi banka v nekaj mesecih delež poskušala prodati trgovcem iz regije, ki bi bili pripravljeni za prevzem Mercatorja odšteti največ.

Včeraj je iz Unicredit banke prišlo nekoliko presenetljivo pojasnilo, v katerem so poročanje medijev označili za netočno in zavajajoče, vendar informacij niso želeli komentirati, prav tako ne "različnih špekulativnih informacij in vrednostnih sodb". Toda v vladnih krogih je bilo sočasno mogoče slišati že več podrobnosti pogovorov med Lahovnikom in Arharjem. Lahovnik naj bi dal jasen signal, da država ne odobrava namere Unicredita, da bi skupaj z Orbicom obvladoval okoli 33 odstotkov Mercatorja, in da bodo uporabili vsa regulatorna sredstva, da bodo podrobno preverili postopke morebitne prodaje. Lahovnik naj bi Arharja tudi seznanil, da pričakuje, da bo NLB zastavljene delnice zasegla, če poplačila posojila ne bo.

Znano je, da so postopki prenosa delnic na morebitnega kupca v rokah urada za varstvo konkurence. Če bi prenesli delnice brez njegovega soglasja, bi lahko bil posel ničen, vpletenim pa bi grozile visoke globe. V primeru, da bodo za soglasje zaprosili, pa bo urad preverjal morebitno nedovoljeno koncentracijo z Orbicom in morebitne skrite dogovore z Unicreditom o prihodnjem lastništvu Mercatorja. Postopki lahko trajajo več mesecev, v tem času pa novi lastniki Mercatorja na letošnji volilni skupščini ne bi imeli glasovalnih pravic.

Za zdaj lahko samo ugibamo, ali je bil pri Unicreditu preobrat in je odrekel pomoč Laščanom. Če se bo izkazalo, da si je Unicredit premislil, bi lahko razlog iskali tako v tveganosti posla zaradi regulatornih postopkov kot tudi v signalu slovenske države, da prodaje kontrolnega deleže Mercatorja ne odobrava.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si