Če Infondu Holdingu, prek katerega Boško Šrot obvladuje lastništvo Pivovarne Laško, sredstev za poplačilo ne bo uspelo zagotoviti, bo NKBM v sedmih delovnih dneh sprožila postopke izterjave. To je očitno uvod državnih bank v začetek postopkov zasega delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja posojila. Ob koncu lanskega leta je imel Infond Holding pri več bankah 426 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki se iztečejo v letošnjem letu.
Prihodnji teden se, kot je znano, izteče rok za vračilo 130 milijonov evrov posojila, ki ga je Infond Holding najel pri Novi Ljubljanski banki. Mariborska družba je v zadnjih mesecih računala, da bo sredstva za poplačilo tega posojila dobila s prodajo četrtine Mercatorja. Za zdaj, kot trdijo neuradni viri, kupca, ki bi imel zagotovljene vire financiranja in bi bil pripravljen pristati na Šrotove pogoje, (še) ni našel. Tako vse kaže, da še vedno stavi na Orbico Branka Rogliča, nekdanjega delodajalca Andrijane Starina Kosem, najtesnejše Šrotove svetovalke, ob čemer Roglič javno priznava, da še nima finančnih virov. Agrokor Ivice Todoriča je že v ponedeljek sporočil, da ne sodeluje v postopku za nakup delnic Mercatorja. V rovinjski Adris grupi (v 12-odstotni lasti Anteja Vlahovića), ki se je v zadnjih dneh omenjala kot možni financer nakupa četrtine Mercatorja, pa so nam včeraj zagotovili, da ne sodelujejo v tem poslu.
Infond Holding je sicer minuli teden na NLB že poslal vlogo za podaljšanje posojilnih linij. Toda glede na nasprotovanje države kot največje lastnice NLB in NKBM ter omejitev iz tako imenovane protitajkunske zakonodaje ni realnih možnosti, da bi NLB posojilo podaljšala. Ponedeljkova odločitev uprave NKBM bi lahko kazala na taktiziranje pred "velikim finalom", v katerem bodo odločitve NLB brez dvoma pomembne tudi za preostale banke. Če bodo zavarovanja začele vnovčevati državne banke, je namreč pričakovati, da bodo za zavarovanje svojih interesov to storile tudi preostale banke.
NLB ima posojila zavarovana z okoli 12 odstotki Mercatorja in nekaj več kot 20 odstotki Pivovarne Laško. V primeru, da Infond Holding posojil ne bo pravočasno poplačal, bo NLB tako kot NKBM sprožila postopke vnovčitve zavarovanj. Kot smo opozorili že včeraj, po naših informacijah banka ne more postati lastnica delnic, ampak jih mora po pogodbi z dolžnikom prodati. Uradno podrobnosti pogodbe niso znane, vendar nam je uspelo pridobiti nekaj stališč poznavalcev, ki nakazujejo, da mora NLB delnice prodati po tržni ceni. Za tržno ceno velja borzna cena delnice Mercatorja na dan vnovčitve zavarovanj in torej ne na dan prodaje. Na kakšen način mora NLB prodati delnice, v pogodbi po naših informacijah ni določeno, torej jih lahko proda na borzi, prek dražbe ali kar izbranemu kupcu. Dolžnik nima pravice izpodbijati dosežene cene ob prodaji, zanj je relevantna samo borzna cena, na podlagi katere se bo poplačalo posojilo, trdijo naši viri. Še več; če banka pri prodaji ustvari dobiček, lahko presežek zadrži kot varščino za morebitne preostale obveznosti Infonda Holdinga do nje.
Ključno pri tem je še določilo, da mora banka dolžnika o nameravani prodaji obvestiti najmanj osem dni pred prodajo. Če bo NLB s postopki prodaje zavlačevala, bi po razlagah pravnih strokovnjakov Infondu dala nov manevrski prostor za uresničitev prodaje Mercatorja. Če želi država res uresničiti neuradne napovedi, da bi prek Posebne družbe za upravljanje (PDU), ki jo ustanavlja Kapitalska družba, ponovno vstopila v lastništvo Mercatorja, bi morala torej s postopki pohiteti.
