Včeraj se je izteklo posojilo, ki ga jeInfond najel pri Novi KBM in ga zavaroval z za pet milijoni evrov delnic Pivovarne Laško. Kako se je odločila uprava NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem, ni znano, prav tako nam Kovačič ni poslal načelnega stališča do podaljševanja posojil za menedžerske odkupe. Predsednik nadzornega sveta Franc Škufca pa je ponovil stališče, sprejeto minuli teden na nadzornem svetu, naj banka načeloma ne podaljšuje ali odobrava posojil za menedžerske odkupe, izjemoma pa lahko podaljša posojila le v primeru, da si banka ob tem zagotovi boljša zavarovanja in boljše možnosti poplačila ter če se s tem prepreči škoda banki.

Infond zaprosil za podaljšanje posojila

Po trditvah naših virov je Infond Holding minuli teden NLB že poslal vlogo za podaljšanje 130 milijonov evrov posojila, kar bi lahko nakazovalo, da še ni našel kupca za četrtino Mercatorja. Možnosti, da bi NLB podaljšala posojilo, ki je pred dvema meseca med drugim sprlo vladajočo politiko, praktično ni. Naša največja banka je namreč med drugim pred dvema tednoma z ministrstvom za finance parafirala poroštveno pogodbo, na podlagi katere namerava v kratkem izdati obveznice z državnim poroštvom. Po trditvah naših virov poroštvena pogodba že vsebuje omejitve, ki jih za odobravanje menedžerskih posojil vsebujeta predloga zakonov o javnih financah in jamstveni shemi.

V primeru, da Infond Holding posojila NLB ne bo poplačal, bo banka svoje terjatve poplačala s prodajo delnic, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, torej 12 odstotkov Mercatorja in 20 odstotkov Pivovarne Laško. Pri tem ima po mnenju pravnih strokovnjakov več možnosti, med katerimi se omenjata prodaja prek borze ali razpisa, ki lahko traja več mesecev. Ob tem velja omeniti, da naj bi v prihodnjih dneh stekla ustanovitev posebne družbe, na katero bi banke lahko prenašale zasežene delnice in deleže pri nepoplačanih posojilih. In sicer naj bi bila ustanoviteljica Posebne družbe za upravljanje Kapitalska družba. V primeru prodaje delnic Mercatorja in Pivovarne Laško bi se lahko tudi ta družba potegovala za nakup, s čimer bi država posredno ponovno postala lastnica teh družb oziroma svoj delež v teh družbah povečala. Niti na vladi niti v Kapitalski družbi za zdaj ne komentirajo podrobnosti v zvezi z Posebno družbo za upravljanje, ključno vprašanje, s katerim so se ukvarjali v zadnjih mesecih, pa je bilo financiranje odkupa delnic in deležev. Po naših informacijah je ena od možnosti, da bi država tej družbi dala jamstva za posojila, ki jih bo pri bankah najela za odkup zaseženih deležev in delnic.

Agrokor zanikal možnost vstopa v Mercator

Nobenega dvoma ni, da bodo Laščani s pomočjo pravnih svetovalcev, zlasti pravne strokovnjakinje dr. Nine Plavšak, izpodbijali morebitni zaseg delnic. Če bi se namreč želeli odpovedati lastništvu Mercatorja, da bi reševali Šrotovo lastništvo Pivovarne Laško, bi delež na transparenten način prodali enemu od tujih skladov zasebnega kapitala, ki so oddali nezavezujoče ponudbe za nakup do polovice Mercatorja. Namesto tega so v zadnjih mesecih iskali možnosti, da bi Mercator prodali zgolj začasno. Možnosti za to so preverjali zlasti pri balkanskih oligarhih, med katerimi sta Delta Holding Miroslava Miškovića in Agrokor Ivice Todoriča, lastnika največjih trgovskih družb v svojih državah in hkrati tudi živilsko-predelovalnih podjetij, Orbico Branka Rogljiča pa je distributer številnih blagovnih znamk za široko potrošnjo.

Agrokor je včeraj uradno sporočil, da sam ali z njim povezane družbe ne sodelujejo v postopku nakupa delnic Mercatorja, s čimer očitno poskuša zavrniti neuradne informacije, da se s Šrotom še vedno pogovarja o vstopu v Mercator. Čeprav so se ves čas pojavljala vprašanja, kje bi lahko močno zadolženi Agrokor našel sredstva za vstop v Mercator, naši viri trdijo, da se je kot financer v ozadju pojavljal Ante Vlahović, lastnik hrvaške družbe Adris Group (ta je med drugim lastnica pomembnega dela istrskega turizma in Tvornice duhana Rovinj).

Branko Roglič, lastnik Orbica in nekdanji delodajalec Šrotove svetovalke Andrijane Starina Kosem, je po drugi strani v zadnjih tednih večkrat javno povedal, da ga Mercator zanima, vendar pri bankah še ni zagotovil financiranja. Glede na njegove bilance je to tudi težko pričakovati, toda govorice, da se Laščani in njegovi izbrani kupci poskušajo s tujimi bankami dogovoriti za financiranje nakupa Mercatorja, ne ponehajo. Pri tem ne gre spregledati, da je Unicredit nedavno z vnovčitvijo repo pogodbe z Istrabenzom postal lastnik osemodstotnega deleža Mercatorja, ki bi bil lahko za kupca četrtine družbe ključen za prevzem Mercatorja.

UVK na preži

Po naših informacijah do včeraj Laščani niso našli kupca, ki bi imel zagotovljene vire financiranja. Zato se kot ena od možnosti še vedno pojavlja scenarij, da bi Infond s kupcem sklenil pogodbo o prodaji svojega deleža v Mercatorju pod odložnimi pogoji, povezanimi s soglasji urada za varstvo konkurence in ATVP. Sočasno bi predložil pismo o nameri ene od bank, da je pripravljena financirati nakup, vendar velja opozoriti, da bi se NLB morala zadovoljiti zgolj s poplačilom ali prvovrstno bančno garancijo in ne s pismom o nameri. Na podlagi te pogodbe bi poskušali NLB prepričati o podaljšanju posojila, v nasprotnem primeru pa bi banki zagrozili z odškodninskimi tožbami.

Dogajanje v zvezi z Mercatorjem pozorno spremlja tudi Urad za varstvo konkurence, pri katerem bo moral morebitni kupec dobiti soglasje za preknjižbo delnic. Vsi nakupi, pri katerih ne bi prišlo do denarnega toka, bi nakazovali, da gre zgolj za "parkiranje" delnic, sploh ker noben od kupcev ni opravil skrbnega pregleda Mercatorja, ki je v takšnih primerih predpogoj za kakršen koli dogovor in pridobitev finančnih virov pri bankah.

vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si