Osrednja tema vrha je, kako naj podjetja s svojimi izkušnjami in pogledi kar največ prispevajo k globalnemu boju proti podnebnim spremembam in s tem prispevajo tudi k oživitvi gospodarske rasti.
Kot so poudarili organizatorji srečanja, skandinavski think tank Monday Morning, gre za zadnjo priložnost, da podjetja vplivajo na pripravo novega globalnega režima za boj proti podnebnim spremembam.
Ta naj bi nadomestil Kjotski protokol k okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah, ki se izteče leta 2012, in obenem v svetovna prizadevanja vključil vsa svetovna gospodarstva. O novem sporazumu že potekajo intenzivna pogajanja, dokončno pa naj bi ga dorekli na mednarodni konferenci pogodbenic omenjene konvencije decembra letos prav tako v Koebenhavnu.
Ban je v uvodu v srečanje po poročanju nemške tiskovne agencije dpa kritiziral pomanjkljivo sodelovanje poslovnega sektorja v prizadevanjih za učinkovit odgovor na izzive podnebnih sprememb, saj naj bi doslej le majhen delež poslovnega sveta in vlagateljev postavil podnebne spremembe na prednostno mesto v svojem delovanju. "Preveč jih je le sedelo na ograji in čakalo, da ukrepajo drugi," je zatrdil.
"Danes vas želim izzvati. Želim vas videti v ospredju prizadevanj brez primere, da globalno gospodarstvo pretvorimo v bolj čisto, zeleno in trajnostno različico," je poudaril in pri tem omenil, da bo s podporo gospodarstva laže prepričati politične voditelje v korenite korake na decembrski konferenci.
"Kot vodilni predstavniki podjetij igrate ključno vlogo pri zagotavljanju, da bodo pogajalci iz vlad vsega sveta dosegli dogovor na decembrskem podnebnem vrhu v Koebenhavnu," je zbranim še povedal Ban in dodal, da je "vlaganje sedaj v zelene rešitve cenejše in na koncu tudi bolj donosno". "Nadaljevati z metanjem milijard dolarjev v subvencije za fosilno energijo, je kot vlaganje v vrednostne papirje na podlagi drugorazrednih hipotekarnih posojil," je ponazoril.
Namen srečanja, ki se ga udeležujeta tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir, nekdanji podpredsednik ZDA in sedaj okoljski guru Al Gore, in direktor Mednarodne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) Rajendra Pachauri.
Istočasno, ko je Nobelovo nagrado za svoja prizadevanja na področju osveščanja javnosti o razsežnostih podnebnih sprememb dobil Gore, jo je prejel tudi omenjeni organ ZN, ki združuje okoli 3000 podnebnih strokovnjakov, oceanografov, glaciologov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov in velja za svetovno vodilno znanstveno avtoriteto o globalnem segrevanju in njegovih posledicah.
"Ukrepati moramo sedaj. To moramo narediti letos, ne prihodnje leto. Čas se izteka, saj narava ne pozna reševalnih načrtov," je udeležencem v svojem nagovoru dejal Gore. "Za to, da rešimo prihodnost, imamo vse, kar potrebujemo, z izjemo politične volje. Poslovna skupnost in svetovni voditelji morajo delovati skupaj, da bi lahko rešili svet," je še povedal in zatrdil, da morajo predstavniki podjetij "lobirati pri svojih vladah" ter biti pri tem "prepričljivi".
Predstavniki podjetij in znanosti, ki so združeni v Koebenhavenskem podnebnem svetu, mednarodni mreži za sodelovanje med poslovnim in znanstvenim sektorjem, ki ga je ustanovil Monday Morning, bodo na vrhu do torka razpravljali o najnovejših poslovnih strategijah in rešitvah za boj proti podnebnim spremembam.
Okoli 1000 udeležencev bo razpravljalo o povsem konkretnih korakih, s katerimi naj bi zagotovili, da bo naslednik Kjotskega protokola skozi programska orodja, tržne pobude in javno-zasebna partnerstva spodbujal sodelovanje podjetij v boju proti podnebnim spremembam.
Na srečanju želijo doseči, da bo ta nov režim oblikoval delujoč globalni trg z izpusti toplogrednih plinov in učinkovite instrumente za financiranje čiste energije, povečanje energetske učinkovitosti in krepitev vlaganj v nizkoogljične tehnologije, izboljšal tehnološko sodelovanje med podjetji in državami, zagotovil sonaravno upravljanje z gozdovi in zemljo ter podpiral ukrepe za blaženje posledic podnebnih sprememb.
Srečanja se med drugim udeležujejo predstavniki podjetij, kot so Intel, British Petroleum, Siemens, Fujitsu, Ericsson, Pepsi, Vatenfall, Alstom, Unilever in Virgin Airways.
Poročilo, ki so ga ob vrhu izdali v Koebenhavenskem podnebnem svetu, ugotavlja, da bi samo v ZDA ukrepanje za zmanjšanje toplogrednih izpustov, vlaganje v obnovljive vire energije in povečanje energetske učinkovitosti ustvarilo od dva do osemkrat več novih delovnih mest na enoto energije kot sistem, ki temelji na fosilnih gorivih.
Predstavniki podjetij in znanosti, ki so združeni v Koebenhavenskem podnebnem svetu, mednarodni mreži za sodelovanje med poslovnim in znanstvenim sektorjem, ki ga je ustanovil Monday Morning, bodo na vrhu do torka razpravljali o najnovejših poslovnih strategijah in rešitvah za boj proti podnebnim spremembam.
Okoli 1000 udeležencev bo razpravljalo o povsem konkretnih korakih, s katerimi naj bi zagotovili, da bo naslednik Kjotskega protokola skozi programska orodja, tržne pobude in javno-zasebna partnerstva spodbujal sodelovanje podjetij v boju proti podnebnim spremembam.
Na srečanju želijo doseči, da bo ta nov režim oblikoval delujoč globalni trg z izpusti toplogrednih plinov in učinkovite instrumente za financiranje čiste energije, povečanje energetske učinkovitosti in krepitev vlaganj v nizkoogljične tehnologije, izboljšal tehnološko sodelovanje med podjetji in državami, zagotovil sonaravno upravljanje z gozdovi in zemljo ter podpiral ukrepe za blaženje posledic podnebnih sprememb.
Srečanja se med drugim udeležujejo predstavniki podjetij, kot so Intel, British Petroleum, Siemens, Fujitsu, Pepsi, Vatenfall, Alstom, Unilever in Virgin Airways.
Poročilo, ki so ga ob vrhu izdali v Koebenhavenskem podnebnem svetu, ugotavlja, da bi samo v ZDA ukrepanje za zmanjšanje toplogrednih izpustov, vlaganje v obnovljive vire energije in povečanje energetske učinkovitosti ustvarilo od dva do osemkrat več novih delovnih mest na enoto energije kot sistem, ki temelji na fosilnih gorivih.
