Po besedah Franca Huberja, ki je minuli mesec odstopil z mesta predsednika uprave (do imenovanja prokurista ali predsednika uprave ostaja na čelu družbe), so se za tak korak odločili s ciljem, da bi banke lahko sodelovale pri sanaciji Mure. "V primeru, da bo predlog potrjen in da bodo banke konvertirale del terjatev v lastniški kapital, bi se velik del Murinih nepremičnin, ki so obremenjene s hipotekami, razbremenil. S prodajo teh nepremičnin pa bi bilo mogoče sanirati Muro," ocenjuje Huber. Po naših podatkih naj bi morebitno konverzijo obveznosti v lastniški kapital Mure podpirale tako banke kot tudi NFD, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največji lastnik Mure. Zaradi precejšnje razpršenosti lastniške strukture Mure bo odločitev NFD o dokapitalizaciji Mure tudi odločilna.
Po prvotnem predlogu vodstva Mure bi lahko pri dokapitalizaciji sodelovali le delničarji, ki imajo najmanj 0,5 odstotka delnic, kar pomeni, da pri morebitnem povečanju lastniškega kapitala ne bo smelo sodelovati več kot 2800 malih delničarjev. Če bi Muro dokapitalizirale izključno banke, pa bi to pomenilo, da bi v Muri pridobile približno 30-odstotni lastniški delež.
Čeprav je Mura po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju kapitalsko neustrezna, saj nima kratkoročnih sredstev, pokritih s kratkoročnimi viri, oziroma ima preveč kratkoročnih posojil, je za vlagatelje še vedno zelo zanimiva družba. Razlog za to je v tem, ker samo vrednost nepremičnin krepko presegajo vrednost njenih celotnih obveznosti.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
