Umar v poročilu, ki spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije iz leta 2005, ugotavlja, da je Slovenija v letih gospodarske konjunkture uspešno dohitevala povprečni bruto domači proizvod (BDP) EU in tako v lanskem letu po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla celo 92 odstotkov BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči v sedemindvajseterici.

Istočasno je uspešno uresničevala tudi nekatere družbene razvojne cilje, kar pomeni, da so imeli od gospodarske rasti koristi tudi prebivalci, vendar pa ni izpeljala nekaterih pomembnih strukturnih sprememb, ki bi zagotavljale uspešen prehod v družbo znanja in zvišale tehnološko zahtevnost slovenskega izvoza. Vse to negativno vpliva na slovensko gospodarstvo v času trenutne svetovne finančne in gospodarske krize.

Kot je pojasnila urednica poročila Rotija Kmet Zupančič, je Slovenija svoj zaostanek za povprečjem EU v letih od sprejema strategije leta 2005 zmanjšala za pet odstotnih točk, v teh letih pa je tudi močno prehitevala povprečno gospodarsko rast EU in območja evra.

V tem času je dosegla tudi določen napredek pri znižanju obremenitve gospodarstva z davki in prispevki, pri večji vključenosti mladih v terciarno izobraževanje in pri vpeljavi informacijske družbe skozi izboljšanje dostopa do interneta.

Istočasno pa Sloveniji ni uspelo povečati obsega in učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj, zato je cilj o triodstotnem deležu teh vlaganj v BDP iz strategije lani dosegla le polovično. Kot slabost je izpostavila tudi pomanjkljivo kakovost in učinkovitost terciarnega izobraževanja, ki se kaže v najdaljšem trajanju študija v EU in izrazitem strukturnem neskladju med ponudbo diplomantov (prevlada družboslovnih) in povpraševanjem po njih (predvsem po naravoslovnih).

Te in druge strukturne slabosti se kažejo v nizkem deležu tehnološko zahtevnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu. Leta 2007 je tako delež tehnološko intenzivnih proizvodov v Sloveniji znašal 17,4 odstotka, povprečje EU pa je bilo 25,8 odstotka. Pereče je tudi dejstvo, da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo nikakršnih pozitivnih premikov.

Ravno zaradi tega se je ob izbruhu gospodarske krize v drugi polovici leta 2008 znižala izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj se je izrazito zmanjšal tržni delež Slovenije v najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Glede doseganja družbenih razvojnih ciljev je Lidija Apohal Vučkovič povedala, da dosežki sicer niso enoznačni, da pa se je do vključno lanskega leta gmotni položaj ljudi statistično izboljševal, krepilo pa se je tudi subjektivno zadovoljstvo z njim.

To je pripisala predvsem ugodnim gibanjem na trgu dela, saj je Slovenija lani dosegla 80-odstotno stopnjo zaposlenosti, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na najnižjo raven po letu 2000. V povprečju so se povečevali tudi prejemki posameznikov. Leto 2009 bo po njenih besedah gotovo pripeljalo do negativnega obrata na trgu dela.

Kot je poudarila Apohal Vučkovičeva, so pomembno vlogo odigrali tudi socialni transferji, saj bi bila brez njih stopnja tveganja revščine v Sloveniji enkrat višja, tako pa je z 11,5 odstotka Slovenija med najuspešnejšimi državami članicami EU.

Obenem pa se je poslabšal položaj posameznih skupin prebivalstva. Izpostavila je predvsem enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, brezposelne osebe, najemnike stanovanj, med katerimi je največ mladih, osebe z nizkimi in minimalnimi dohodki in mlade na splošno, ki so zaradi počasnejšega vstopa v redna zaposlitvena razmerja in težav pri reševanju stanovanjskega vprašanja v podrejenem položaju.

Poudarila je tudi, da so bile spremembe v smeri vpeljevanja koncepta prožne varnosti le delne, saj je bilo nekaj premikov v smeri večje prožnosti, ni bilo pa razvoja drugih vidikov, kot je povečanje dohodkovne varnosti. Sprememb ni bilo niti pri modernizaciji pokojninskega in zdravstvenega sistema ter ureditve dolgotrajne oskrbe.

Slovenija tudi ni v celoti uresničila ciljev o sonaravnem gospodarskem razvoju iz strategije, saj je slovensko gospodarstvo po besedah Mojce Vendramin kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno precej energetsko intenzivno, prav tako pa Slovenija ni dosegla preboja pri uporabi obnovljivih virov energije, kjer je še vedno preveč odvisna od slovenskega vodnega potenciala in premalo od drugih virov, in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kjer ji je večji preboj v zadnjih letih preprečevala predvsem visoka rast prometa.

Kot je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, je gospodarska kriza razkrila nekatere ključne slabosti slovenskega gospodarstva, ki se odražajo predvsem v močni odvisnosti od konjunkturnih gibanj v tujini, še posebej v največjih zunanjetrgovinskih partnericah, in zniževanju tržnega deleža na trgih teh držav ob padanju izvoza.

Vasle je prepričan, da bo Slovenija vse bolj s težavo dosegala povprečje EU, če ne bo izpeljala strukturnih sprememb na področju povečanja konkurenčnosti gospodarstva, modernizacije (in ne revolucionarnih sprememb) sistemov socialnega varstva po vzoru drugih držav EU ter prestrukturiranja javnih financ, ki bo podpiralo te cilje.

Vasle sicer meni, da je cilj iz strategije, po katerem bo Slovenija povprečje EU dosegla leta 2013, še vedno uresničljiv, vendar pa bi se v najslabšem primeru lahko dohitevanje tudi ustavilo. Vasle meni, da ima vlada možnost za pozitivne korake že s tretjim protikriznim paketom, ki ne bi smel le blažiti posledic krize, ampak bi moral imeti tudi dolgoročni strukturni predznak.

Vasle je sicer še povedal, da celotnega bremena povečanja javnofinančnih odhodkov zaradi krize ne bo moč nadomestiti z dodatnimi prihodki in varčevanjem. Po njegovih besedah je potrebno paziti, da se ne bodo krčili odhodki in investicije, ki so razvojnega značaja, pa tudi pri zviševanju trošarin je po njegovem vlada že dosegla mero, ko je potrebno biti zelo previden.

Glede zvišanja davka na dodano vrednost, o katerem naj bi vlada razmišljala v programu stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, pa je Vasle dejal, da gre sicer le za enega možnih ukrepov, vendar pa bi bilo stabilizacijo javnih financ mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi.