Analitiki Umarja pod vodstvom direktorja Boštjana Vasleta opozarjajo, da je zaradi velike negotovosti, kar zadeva razsežnost, globino in trajanje krize v svetu, tveganje večje v smeri še nižje gospodarske rasti. Mejni napovedi tako znašata minus en odstotek in minus osem odstotkov padca BDP. Višja rast od osrednje napovedi je pri tem odvisna od učinkovitosti protikriznih ukrepov v mednarodnem okolju, pojasnjujejo analitiki urada v pomladanski napovedi.

NAPOVED GIBANJA NEKATERIH KAZALNIKOV

Ker se tuje povpraševanje močno zmanjšuje, možnosti financiranja pa so zelo omejene, urad pričakuje letos v večini dejavnosti zasebnega sektorja znižanje dodane vrednosti, najgloblji padec pa bo v predelovalnih dejavnostih (devetodstoten) in gradbeništvu (desetodstoten). Zaradi velike izvozne odvisnosti razmere v mednarodnem gospodarskem okolju - letos naj bi se svetovna trgovina skrčila za 10 do 15 odstotkov - razmeroma močenje vplivajo na investicijske odločitve naših podjetij, ki so vezana na te tokove. Zasebna potrošnja naj bi bila letos realno nižja kot lani, in sicer za 0,6 odstotka, višja naj bi bila le državna potrošnja, in to za 3,2 odstotka.

Poleg tega po minulih rekordnih letih in zaradi težav financiranja letos ni pričakovati povečanja infrastrukturnih investicij, razen energetskih. To naj bi se obrnilo leta 2010, predvsem zaradi investicij v železniško in ponovno avtocestno infrastrukturo. Leta 2010 naj bi se zasebna potrošnja povečala za odstotek, državna pa za 3,8 odstotka.

Na trgu dela letos Umar pričakuje občuten, štiriodstotni padec števila oseb v delovnem razmerju; če ne bi začele veljati subvencije za skrajšani delovni čas, pa bi bil padec lahko še večji, opozarjajo v uradu. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi se povečala s 4,4 odstotka na 6 odstotkov, stopnja registrirane brezposelnosti pa s 6,7 odstotka na 8,9 odstotka, to pa konec leta pomeni 100.000 brezposelnih. Ob tem dodajmo, da je že marca bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 79.682 brezposelnih.

Negativna gibanja v gospodarski aktivnosti bodo posledično prinesla tudi negativna gibanja plač. V zasebnem sektorju naj bi se bruto plače povečale za skromnih 0,1 odstotka. V javnem sektorju pa bo slika precej drugačna - bruto plača na zaposlenega naj bi se zaradi procesa odprave plačnih nesorazmerij realno povečala za 6,2 odstotka, k čemur pa bosta glavnino prispevala vpliv visoke rasti plač iz lanskega leta in že izvedeno januarsko izplačilo druge četrtine iz odprave plačnih nesorazmerij.