Po dogovoru v okviru vrha skupine industrijsko najbolj razvitih in hitro rastočih držav G20 v Londonu je OECD objavila osveženo črno listo nesodelujočih davčnih jurisdikcij, na kateri so se znašli Kostarika, Malezija, Filipini in Urugvaj. Te države se po navedbah OECD niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu.

Poleg tega je organizacija objavila seznam 38 davčnih jurisdikcij, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a zaenkrat še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov. Ta seznam je razdeljen na t.i. davčne oaze in na druge finančne centre, na njem pa so na primer Avstrija, Belgija, Brunej, Čile, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Singapur, Švica, Bahami idr.

OECD je objavil še tretji seznam, na katerem je 40 davčnih jurisdikcij, ki so v veliki meri uvedle mednarodno dogovorjen davčni standard. Med njimi so Velika Britanija, Italija, Japonska, Kitajska, Francija, Nemčija, Rusija in ZDA. Slovenije ni najti na nobenem od seznamov.

Voditelji G20 so se v Londonu dogovorili, da bodo nesodelujoče davčne oaze v prihodnje deležne strogih sankcij. "Dogovorili smo se, da bo konec davčnih oaz, ki ne ponudijo podatkov na zahtevo. Bančna tajnost iz preteklosti se mora končati, " je dejal britanski premier Gordon Brown.

To kaže na vse večjo prepričanje, da je bančna tajnost v davčnih oazah pripomogla k poslabšanju gospodarske krize s tem, da je zameglila pravo vrednost nekaterega premoženja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Odzivi držav na objavljen seznam OECD so različni. Medtem ko je avstrijski finančni minister Josef Pröll izrazil zadovoljstvo, da Avstrija ni pristala na črnem seznamu nesodelujočih davčnih jurisdikcij in napovedal, da bo njegova država takoj začela uresničevati zavezo, ki jo je dala sredi marca, da bo dovolila izmenjavo bančnih podatkov tudi v primerih, ko ne bo šlo za kazenski pregon posameznikov, če bo sum davčne utaje utemeljen in argumentiran, pa sta bila odziva Švice in Luksemburga bolj ostra.

Švicarski finančni minister je obžaloval, da Švica pristala na seznamu

Švicarski finančni minister Hans-Rudolf Merz je tako obžaloval, da je Švica končala na t.i. sivem seznamu. Izrazil je nestrinjanje s kriteriji, ki jih je OECD uporabila pri pripravi seznama in zatrdil, da Švica ni davčna oaza. Tudi Švica se je sredi marca zavezala, da se bo ravnala po standardih OECD za izmenjavo davčnih podatkov ter z drugimi državami sodelovalo "od primera do primera" in na temelju "konkretne ter utemeljene zahteve".

"Švica vedno drži obljubo," je zagotovil Merz in pri tem obžaloval, da Švica ni bila "v nobenem trenutku vključena v pripravo seznama", pa čeprav je članica OECD. Obenem je zatrdil, da se bodo švicarske oblasti potrudile, da tudi ostale države "povečajo preglednost svojih finančnih sistemov".

Tako kot Avstrija in Švica je tudi Luksemburg 13. marca napovedal, da bo v posebnih primerih in na podlagi nedvoumnih dokazov za sum davčnih utaj na zahtevo tujih davčnih oblasti izmenjal bančne podatke. Luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je tudi finančni minister velikega vojvodstva, je zato seznam označil za nerazumljiv.

"Mislim, da je obravnava, ki so jo deležne nekatere države, nekoliko nerazumljiva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes poudaril ob prihodu na neformalno srečanje finančnih ministrov EU v Pragi. Znova je izrazil kritiko do načina, na katerega je bil sestavljen seznam. Ponovil je tudi argument, ki ga je izrekel že v torek, da bi morale biti na seznamu tudi ameriške zvezne države Delaware, Nevada in Wyoming, pa niso.

Mednarodno dogovorjen davčni standard je razvil OECD v sodelovanju z državami nečlanicami ter je bil sprejet leta 2004 na srečanju finančnih ministrov G20 v Berlinu in oktobra 2008 na strokovni komisiji ZN za mednarodno sodelovanje in davčne zadeve. Standard zahteva izmenjavo informacij na zahtevo v vseh davčnih zadevah za namen vodenja in uveljavljanja domače davčne zakonodaje.