Kot je pojasnil, je komisija na današnji seji predstavnikom vlade predstavila svoje ugotovitve glede pregleda dokumentov o vključitvi Hrvaške v Nato, prav tako pa so svoje argumente in obrazložitve glede omenjenih dokumentov predstavili predstavniki vlade. "Ob koncu svojega dela po zelo podrobni razpravi je komisija s prepričljivo večino sprejela sklep, da so razlogi za potrditev ratifikacije zakona o vključitvi hrvaške v Nato močnejši na pozitivni strani kot razlogi proti," je poudaril Kavčič.

Zaradi zaupnosti dokumentov o vključitvi Hrvaške v Nato Kavčič njihove vsebine ni želel razkriti, poudaril pa je, da so jih svetniki zelo podrobno pregledali. "Ugotovili smo, da je bila v dokumentih prisotna določena evolucija stališč Hrvaške. Ko smo pregledali, kakšna je bila formulacija posameznih stališč, ki se nanašajo na Slovenijo v ranejših oblikah teh akcijskih dokumentov in nato v zadnjih dokumentih, je zaznaven precejšen napredek stališč, ki je očitno posledica odzivnih sporočil s strani Nata," je povedal Kavčič.

Državni svetniki v dokumentih niso našli podlage za tezo, da bi bila lahko s tem prejudicirana meja na morju

Državni svetniki po besedah predsednika DS v pregledanih dokumentih tako niso našli podlage za tezo, da bi bila lahko s tem prejudicirana meja na morju. Argument, ki je bil po besedah Kavčiča za današnjo odločitev zanj zelo pomemben, je zelo močno izraženo stališče velikega števila tujih veleposlanikov, ki so po njegovih besedah pokazali povišano stopnjo razumevanja slovenskih stališč do vprašanja meje, istočasno pa so izpostavili odločno stališče, da je za Slovenijo strateško gledano koristneje, da v tem trenutku podpre takojšnjo vključitev Hrvaške v Nato.

Glede nekaterih napovedi referenduma o vstopu Hrvaške v Nato je Kavčič poudaril, da gre za legitimno pravico, ki je skladna s slovensko ustavo. "Temu, da bi DS v skladu s svojimi pristojnostmi uporabil pooblastilo, da zahteva referendum, ne pripisujem velike verjetnosti. Seveda pa imajo drugi akterji možnost uporabiti ustavne pravice po svoji presoji," je dejal Kavčič.

Glede meje s Hrvaško na kopnem je Kavčič poudaril, da tega vprašanja v DS v tem trenutku ne jemljejo kot nečesa, kar bi bilo lahko sporno, saj je "v stališčih z dne 25. junija 1991 zadeva dovolj jasno postavljena". Za Slovenijo je po besedah Kavčiča kritična predvsem meja na morju. Kavčič je ob tem izpostavil stališča hrvaškega predsednika Stipeta Mesića izpred dveh dni, ki "še vedno odražajo trdno voljo Hrvaške, da želi Sloveniji odvzeti teritorialni pristop do odprtega morja".

Kavčič je še poudaril, da sprejetje današnjega sklepa nujno še ne pomeni, da se DS do ponedeljka ne bo več sestal na seji. "Teoretično je še vedno možno, da osem državnih svetnikov zahteva sklic izredne seje, ki bi odločala o vetu, vendar do tega trenutka take pobude nisem prejel," je še dodal Kavčič.