Tako so opravili popravni izpit, kot jim je v razpravi pred glasovanjem priporočal vodja poslancev opozicijske SDS Jože Tanko. Slednji je sicer svojih deset minut razprave večinoma porabil za naštevanje dosežkov Janševe zgodbe o uspehu, med katerimi je tudi to sporno proračunsko leto 2007. Drugi del je namenil grehom prejšnjih eldeesovskih vlad. Zlasti je vzel na muho ministra Mitjo Gasparija, ki da se je, ko je bil finančni minister, posluževal proračunskih trikov in s kupovanjem delnic propadle banke Lehman Brothers škodil Sloveniji, ko je bil guverner Banke Slovenija. K temu je Tanko na Gasparijev račun dodal še novo obtožbo, da je avtor ustavnega zakona o preoblikovanju LB v NLB, s čimer je škodoval strateškim slovenskim interesom in povzročil dodatno poslabšanje odnosov s Hrvaško.

Dokončanje pred desetimi dnevi prekinjenega rednega zasedanja je bila po potrditvi zaključnega računa iz leta 2007 samo še formalnost. Vodja poslancev SLS Jakob Presečnik je sicer trikrat poskušal kolege prepričati, da bi zasedanje znova prekinili ali vsaj odložili, dokler zunanjepolitični odbor ne bi odločil o njihovem predlogu sklepa pred ratifikacijo pristopnega protokola. S tem sklepom bi državni zbor ne priznal hrvaških predpisov, s katerimi Slovenija ne bi imela več prostega dostopa na odprto morje in ne bi več nadzirala celotnega Piranskega zaliva ter naselij na levem bregu Dragonje in Mure pri Hotizi. Več kot 11 glasov lastnih ter poslancev SNS in samostojnega poslanca Franca Pukšiča za ta sklep ni dobil.

Vstop Albanije v Nato je bil sprejet soglasno (78 poslancev). Razpravo o protokolu za vstop Hrvaške v Nato pa je odprl predsednik vlade Borut Pahor. Povedal je, da je Janševa vlada ravnala prav, ker potrditve tega protokola ni predlagala v času pred volitvami. Znova je zatrdil, da v hrvaški pristopni dokumentaciji ni ničesar, kar bi utegnilo škoditi slovenskim nacionalnim interesom. Temu sta zlasti nasprotovala Zmago Jelinčič (SNS) in Radovan Žerjav (SLS). Prvi je sklicujoč se na hrvaške časopise vladi očital, da laže in skriva zemljevide v škodo Sloveniji. Žerjav pa je opozarjal na strokovna mnenja zgodovinarjev, do kod segajo slovenska ozemlje in morje, ter dodal, da so v predloženi hrvaški dokumentaciji v tem pogledu sporni vsaj štirje dokumenti.

Po Pahorjevem mnenju ni nobenih zadržkov, da bi ravnali drugače kot pred meseci, ko je prejšnja vlada podprla vstop Hrvaške v Nato. Z njim se je strinjal tudi Branko Grims (SDS), češ da ne gre svojih prvotnih odločitev kasneje po balkansko spreminjati, še posebno, ker se okoliščine niso v ničemer spremenile. Poleg tega Nato ni samo vojaška zveza, ampak ponuja več varnosti za blaginjo Slovenije, je podporo hrvaškemu protokolu v imenu SDS napovedal Grims. Za njegovo potrditev je po približno uro trajajoči razpravi glasovalo 75, proti pa je bilo 11 poslancev.