Slovenski in hrvaški del komisije sta že pripravila vsak svoj predlog sporazuma in si ga izmenjala. Na tokratnem, četrtem srečanju pa naj bi pregledala vsa še odprta vprašanja in ugotovila, ali jih lahko razrešijo na strokovni ravni, ali pa bodo potrebne politične odločitve vlad, kar bodo nato jasno zapisali v poročilu, je še povedal Pogačnik.

Med ključnimi še odprtimi vprašanji je ob tem naštel vprašanja "foruma, obsega, presečnih datumov in uporabe materialnih pravil", o podrobnostih pa ni želel govoriti.

Slovenija vztraja pri presojanju po načelu pravičnosti

Z dosedanjih sestankov komisije je znano, da je Slovenija v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu. Za Hrvaško je najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče. V primeru predložitve vprašanja temu sodišču Slovenija vztraja, da bi moralo sodišče presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, čemur Zagreb nasprotuje.

Glede predmeta spora naj bi se strani strinjali, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Pri tem je za Hrvaško na kopnem sporna samo meja od ustja Dragonje, Slovenija pa vztraja, da se mora presojati o celotni meji oz. o vseh spornih točkah tako na kopnem kot morju. Obe strani sicer vztrajata, da se mora pri presojanju o meji upoštevati stanje na dan 25. junija 1991, pri tem pa nimata enakega pogleda na stanje meje na ta datum.

Sestanek bo 28. januarja

Komisija se je prvič sestala 22. aprila lani na Reki, nazadnje pa 30. septembra v Umagu. Do novega srečanja komisije naj bi prišlo že novembra lani, a so ga zaradi volitev v Sloveniji preložili. Kot je pojasnil Pogačnik, je Slovenija želela, da bi bil sestanek letos že 15. januarja, vendar so zaradi zadržanosti vodje hrvaškega dela komisije Davorina Rudolfa sedaj sestanek sklicali za 28. januar. Rudolf, ki je danes v Zagrebu potrdil datum srečanja, o njegovi vsebini ni želel govoriti.

Komisijo sta vladi ustanovili septembra 2007 na podlagi dogovora takratnih predsednikov slovenske in hrvaške vlade, Janeza Janše in Iva Sanaderja, na Bledu. V prizadevanjih za rešitev vprašanja meje sta državi takrat ustanovili tudi mešano komisijo strokovnjakov za ugotavljanje stanja na meji med državama.

Naloga komisije mednarodnopravnih strokovnjakov je priprava pravnega okvira za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo oziroma sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. V njem morata določiti predmet spora, arbitra, pravno osnovo in postopke. Ker gre za meddržavni sporazum, ga morata pred začetkom postopka ratificirati še oba parlamenta.