Prav tako je pojasnil, da bodo še ta teden objavljeni interni razpisi za zapolnitev diplomatsko-konzularnih funkcij, pri čemer pa ne bo objavljenega razpisa za mesto veleposlanika v Sarajevu. Uradno je veleposlanica namreč še vedno Nataša Vodušek, ki pa je po Žbogarjevih navedbah trenutno še vedno na konzultacijah v Ljubljani.

Veleposlaniki, ki so po navedbah zunanjega ministrstva krepko presegli svoj budžet za reprezentanco, v obrazložitvah opozarjajo, da so za prekoračitve "krivi" tudi na ministrstvu, ki ga je vodil Dimitrij Rupel.

Tako veleposlanik v Atenah Vladimir Kolmanič pravi, da je veleposlaništvo dobilo "bolj ali manj ustrezna" sredstva za izvedbo vseh aktivnosti, vključno tistih v okviru predsedovanja Slovenije svetu EU. A je nato padla odločitev, da aktivnosti predsedovanja atensko veleposlaništvo izpelje tudi na Cipru, s čimer naj bi v primerjavi z drugimi možnostmi (novo veleposlaništvo v Nikoziji ali začasna pisarno s slovenskim diplomatom, ki bi vodil tekoče posle) prihranili najmanj 50.000 evrov. Vendar pa za predsedovanje na Cipru v Atenah niso prejeli dodatnih sredstev, navaja Kolmanič. Dodaja še, da navedbe MZZ, da so že do zdaj porabili več kot 130 odstotkov več sredstev, ko je bilo predvideno, ne držijo in da bo po njihovih ocenah in projekcijah kljub aktivnostim na Cipru razlika do konca leta 2008 znašala kvečjemu 50 odstotkov.

Rupel zapravljal na račun veleposlaništva

Veleposlanik Peter Reberc pa je po navedbah Dela na MZZ na več naslovov poslal kar depešo, v kateri piše, da je za višje stroške od predvidenih kriv tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Leta 2007 je po navedbah v depeši minister Rupel s svojim spremstvom v enem samem večeru zapravil kar dobrih 1500 evrov, pri čemer so posamezne buteljke, ki so jih naročili člani delegacije ministrovega kabineta, stale več kot 160 evrov. V stroške reprezentance naj bi sicer šteli le tisti, ki jih imajo veleposlaništva s tujimi gosti, a so veleposlaniku na MZZ naročili, da mora v hotelu organizirati večerjo za ministra in njegovo spremstvo, ki jo je moral nato tudi plačati. Tudi ti stroški, ki so znašali skupaj kar 3000 evrov, naj bi padli v letošnjo kvoto porabe sredstev.

Reberc v včerajšnjem kratkem pogovoru za Dnevnik obstoja depeše ni zanikal, več pa ni povedal, ker da imajo veleposlaniki navodilo ministrstva, da naj sami ne govorijo z novinarji, ampak mora vse skupaj preko službe za odnose z javnostmi na ministrstvu. Tudi tja smo naslovili vprašanja in jih prosili, naj nam pojasnila z obrazložitvami veleposlanikov glede prekoračitve stroškov, a odgovorov nismo dobili, obljubili so nam jih šele za petek do konca delovnega dne.

"MZZ stroške ustvarjalo tudi drugje"

Komentar smo želeli tudi od nekdanjega ministra, zdaj pa posebnega premierjevega odposlanca Dimitrija Rupla, a nam na elektronsko pošto ni odgovoril, na telefon pa ga nismo dobili, saj so nam v kabinetu pojasnili, da svetovalci premiera načeloma ne dajejo izjav novinarjem.

Navedbam iz Reberčeve depeše pa verjame nekdanji veleposlanik, zdaj pa predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl, ki pravi, da je bil vsak prihod Rupla v veleposlaništvo grozljiv trenutek, saj je imel pričakovanja, ki so presegala načela ravnanja dobrega gospodarja. "Primer veleposlanika Reberca ni osamljen, tudi drugje so obiski ministra in delegacij ustvarjali stroške, ki so se krili iz reprezentance, čeprav se ne bi smeli. In kot nadrejenemu ministru mu je bilo težko ugovarjati, čeprav so predpisi na strani veleposlanikov," je zatrdil Vajgl.