Kot smo poročali včeraj, so veleposlaniki v Madridu, Parizu in Atenah porabili od pol- do dvainpolkrat več, kot bi smeli. Hkrati pa so nam na uradu za nadzor proračuna potrdili, da že poteka inšpekcijski nadzor porabe teh sredstev, prav tako pa revizorji računskega sodišča opravljajo revizijo veleposlaništva v Italiji, za katero pa se lahko izkaže obrnjeno – da je premalo aktivno pri promoviranju Slovenije in njenega gospodarstva. Možnost, da o tem spregovorijo tudi na pristojnih delovnih telesih v DZ, je med drugim potrdil predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak.
Porabo denarja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) preverja več nadzornih institucij. Kot smo že poročali, na zunanjem ministrstvu za novega ministra Samuela Žbogarja že pripravljajo poročilo o prekoračitvah porabe sredstev in ukrepih za njihovo odpravo. Prav tako so nam na ministrstvu za finance potrdili, da v okviru Urada za nadzor proračuna proračunska inšpekcija trenutno izvaja nadzor nad proračunsko postavko materialni stroški DKP. Računsko sodišče pa dela revizijo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Italiji. "Pri porabi sredstev se DKP večkrat sklicujejo na razna srečanja, nas pa zanimajo učinki teh srečanj v gospodarskih, kulturnih in turističnih tokovih med državama," pravi prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel.
Tveganja pri porabi sredstev vidi v prekoračitvi porabe predvsem za lastno udobje zaposlenih, pa tudi v premajhni aktivnosti DKP. Neuradno naj bi bila ravno majhna poraba denarja veleposlaništva v Rimu (v prvih desetih mesecih so porabili le slabo polovico letnega limita sredstev) razlog za revizijo na tem veleposlaništvu, seveda ob dejstvu, da je Italija pomemben gospodarski in strateški partner Slovenije.
Učinki so bili tudi argument veleposlanika v Atenah Vladimirja Kolmaniča za njegovo prekoračitev porabe sredstev za reprezentanco za 130 odstotkov. Pravi, da so bila sredstva uporabljena "koristno", v smislu povečanja prepoznavnosti in promocije Slovenije v obeh državah, kar je skupaj z drugimi aktivnostmi prispevalo k znatnemu porastu trgovinske menjave, ki bo letos z Grčijo dosegla rekordnih 380 do 400 milijonov evrov. Prav tako je obisk grških turistov v Sloveniji v 8 mesecih porasel za 28 odstotkov, navaja Kolmanič.
Zadnje revizije na DKP je računsko sodišče opravilo v letih 1999 in 2001 na veleposlaništvih v Pragi, Zagrebu in na Dunaju. Zadnji inšpekcijski pregled materialnih stroškov DKP v okviru Urada za nadzor proračuna pa je bil leta 2005, ko je inšpektor v pregled zajel stroške diplomatsko-konzularnih predstavništev Beograd in Bratislava v letu 2004. V obeh primerih je ugotovil nedoslednosti v zvezi z dokumentacijo in nepravilnosti v finančnem poslovanju. Zunanje ministrstvo je takrat v pripombah na zapisnik o inšpekcijskem pregledu med drugim navedlo, da bo vzpostavilo dodatne kontrole in boljši nadzor nad porabo proračunskih sredstev, da bo zagotovilo vračilo prekoračenih limitov stroškov mobilnih telefonov, napovedali pa so tudi izvajanje izrednih pregledov na posameznih DKP, so sporočili s finančnega ministrstva.
