Enako namero je potrdila Andreja Rihter (SD), ki je napovedala, da bodo spremembe zakona poskušali uskladiti z vsemi strankami v parlamentu. "Mediji so nad politiko. Ne gre nam za preglasovanje in prisilo, kot se je dogajalo v prejšnjem mandatu. Če ne bomo dosegli soglasja vseh strank, spremenjenega zakona ne bomo dajali v proceduro," napoveduje Rihterjeva.
Majda Širca (Zares) meni, da bi bilo doseganje širokega soglasja v parlamentu sicer dobro, vendar bo po njenem mnenju treba zakon o RTV spremeniti, tudi če soglasje z opozicijo ne bo doseženo. Jožef Školč napovedi SD sploh ni želel komentirati, dejal pa je, da bo treba zakon spremeniti v "razumno kratkem času".
"Argument, da so mediji nad politiko, je načelno lahko razumeti, vendar odločitev za široko soglasje ni praktična," pravi sociolog dr. Jože Vogrinc. "Tudi če bi se bodoča opozicija intimno strinjala s spremembami, bi težko zanikala zakon o RTV, ki ga je sprejela leta 2005." Vogrinc sicer spominja, da je bil tedaj zakon sprejet samovoljno in ob nasprotovanju stroke. Član programskega sveta RTV dr. Boris Vezjak pravi, da bi bil poskus doseganja popolnega soglasja v parlamentu podoben potezi Janševe koalicije, ki je parlamentu ponudila ustavni zakon o izbrisanih. "Učinek je bila zgolj blokada in pri RTV bi bilo enako."
Umik politike iz RTV s spremembo zakona bi za bodočo opozicijo sicer predstavljal ugodnost, saj bi imela vladna koalicija manjšo moč nad RTV; obenem pa bi to zanjo pomenilo tudi predčasno odpovedovanje lojalnim ljudem, ki so bili imenovani v vodstvene organe RTV. "Pahor obljublja, da 'njihovih' ne bo nadomestil z 'našimi', ampak bo sledil kriteriju profesionalnosti onstran ideoloških delitev. Verjamem, da bi bila neizmerna napaka, če bi njegovi strokovni krogi v skladu z nekakšno politično zmernostjo in 'odpustljivostjo' kadrovsko situacijo ohranili," opozarja Vezjak. "To bi bila velika potuha tistim, ki so v zadnjih treh letih zakuhali številna šikaniranja, delovne suspenze, cenzuro in druge pritiske." Majda Širca je o morebitnih predčasnih spremembah članov programskega ali nadzornega sveta (mandat se jim izteče leta 2010 oziroma 2012) napovedala, da bi bile mogoče, če bi se spremenil zakon. O možnih zamenjavah vodstva RTV pa pravi, da je sama že ob imenovanju Antona Guzeja za generalnega direktorja (2006) opozorila, da "človek, ki sam prizna, da se ne spozna na problematiko RTV Slovenija, ni primeren za njeno vodenje".
Vogrincu se zdi mogoče, da bi spreminjanje zakona o RTV tudi tokrat spremljal referendum, ki bi pozornost javnosti od vsebine zakona preusmeril k populističnim parolam (kakršne so bile leta 2005 obljube predlagateljev zakona o boljšem in cenejšem programu), vendar po drugi strani meni, da v naslednjem mandatu "mediji ne bodo več v ospredju".
Profesor komunikologije Slavko Splichal s FDV je prejšnji teden opozoril, da ni dovolj reči, da se mora parlament oziroma politika umakniti iz RTV: "Potrebovali bomo javno razpravo, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki in s katero bomo dosegli širok konsenz."
