LDS je stranka, ki so jo anketiranci največkrat navedli pri odgovarjanju na vprašanje, koga naj najverjetnejši mandatar Borut Pahor povabi v koalicijo (anketiranci so lahko navedli tri stranke), sledita pa ji stranki DeSUS in Zares.

*** Vse raziskave VOX POPULI najdete tukaj***

Pahorjeva stranka Socialni demokrati se je v tednu po volitvah v javnem mnenju ustoličila kot vodilna politična sila v državi s 35-odstotno podporo med opredeljenimi volilci, Pahor sam pa se je povzpel v vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov, takoj za predsednikom države Danilom Türkom.

Rezultati nedavnih parlamentarnih volitev so radikalno preoblikovali javno mnenje. Socialni demokrati, ki so sicer po neuradnih in nedokončnih podatkih na volitvah zmagali s tesno razliko, zaradi tega na lestvici strankarske preference prepričljivo vodijo pred demokrati. Še več, v javnomnenjskem opredeljevanju so postali tudi oportuna stranka, saj bistveno večji delež anketirancev navaja, da so 21. septembra volili SD, kot pa je predzadnjo nedeljo znašal dejanski volilni rezultat socialne demokracije.

Povprečna ocena dela državnega zbora

povprečna
ocena

JANUAR 08 2,93
FEBRUAR 08 2,90
MAREC 08 2,90
APRIL 08 2,77
MAJ 08 2,75
JUNIJ 08 2,86
JULIJ 08 2,87
AVGUST 08 2,96
SEPTEMBER 08 2,93

Redno mesečno javnomnenjsko anketo Vox populi smo sicer nazadnje izvajali avgusta. Glede na tedanje rezultate je SD na lestvici strankarske preference pridobila 14 odstotnih točk, njena tekmica SDS pa le 6 odstotnih točk. Ob bistveno manjšem deležu neopredeljenih (zgolj 6,1 odstotka), ki zaznamuje obdobje neposredno po parlamentarnih volitvah, tako SD kot volilna izbira na hipotetičnih nedeljskih volitvah prehiteva SDS za 6 odstotnih točk. Vratolomno so se na isti lestvici povzpele tudi stranke DeSUS (z 2,5 na 9,1 odstotka), Zares (s 5,7 na 10 odstotkov) in SNS (z 2,2 na 6,1 odstotka), LDS pa je v tej primerjavi močno nazadovala.

SD z veliko prednostjo

Bolj stvaren vpogled v to, kako so parlamentarne volitve na novo premešale karte, dobimo, če primerjamo samo deleže glasov opredeljenih anketirancev avgusta in septembra. Socialni demokrati so tako v tej strukturi pridobili slabe 4 odstotne točke - da bi volili SD, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, je tokrat navedlo 35,5 odstotka opredeljenih respondentov. Obrnjeno je Janševa SDS v primerjavi z avgustom izgubila 7 odstotnih točk med opredeljenimi, zato ima med njimi tokrat le 28,5-odstotni delež. 11,2 odstotka opredeljenih je med septembrsko anketo Vox populi navedlo, da bi volili stranko Zares, za odstotno točko slabši rezultat pa ima DeSUS. Nacionalisti so med opredeljenimi pridobili skoraj tri odstotne točke (septembra 6,8 odstotka), liberalni demokrati pa se kažejo kot največji poraženci med strankami, ki so se uvrstile v parlament: v primerjavi z avgustovskimi rezultati so izgubili 6 odstotnih točk (septembra 2,5 odstotka) oziroma okoli 70 odstotkov volilne podpore. Seveda pa je treba vse te primerjalne podatke relativizirati, saj so bili septembrski podatki pridobljeni v evforičnem povolilnem obdobju.

Pregled ratingov političnih strank v letu 2008 - samo opredeljeni glasovi
jan feb mar apr maj jun jul avg sep
DeSUS 3,9 4,0 3,9 5,8 5,9 7,4 5,4 4,6 10,2
LDS 9,8 9,0 9,1 10,0 5,9 9,6 8,0 8,9 2,5
SDS 22,8 30,7 29,1 27,1 28,6 29,3 31,1 35,4 28,5
SLS 4,5 4,1 3,6 3,1 2,3 3,9 1,3 0,6 2,1
SNS 7,3 6,4 9,0 9,2 8,9 5,7 8,4 4,1 6,8
SD 34,8 33,4 30,9 29,0 35,0 29,6 32,0 31,8 35,5
NSi 4,7 1,6 1,9 3,2 1,8 2,6 1,8 2,1 1,2
Zares 11,4 9,9 10,5 11,1 10,1 11,0 10,1 10,5 11,2
Lipa 1,2 0,4 1,5 1,2 1,0
druge 0,7 1,0 1,9 1,1 0,4 0,5 0,4 0,8 0,9

To, kako zelo je javno mnenje trenutno pod vtisom rezultatov nedeljskih volitev, kažejo odgovori na vprašanje, katero stranko so anketiranci volili 21. septembra. Vprašanje smo zastavili zgolj tistim, ki so zatrdili, da so se parlamentarnih volitev udeležili. Takih je bilo 86,7 odstotka, kar je seveda bistveno več od doslej znanega podatka o dejanski volilni udeležbi (62,3 odstotka). Očitno razliko med obema podatkoma lahko pripišemo tako temu, da anketirani pri odgovarjanju na vprašanje o volilni udeležbi odgovarjajo v skladu z njihovimi predstavami o družbeno zaželenem obnašanju, kot tudi dejstvu, da politično pasivni ljudje praviloma bolj odklanjajo sodelovanje v anketah, ki ugotavljajo njihova politična stališča. Navedbe zatrjevanih udeležencev volitev so potrdile pričakovanja, da bodo anketiranci pri poročanju o svoji nedeljski volilni izbiri praviloma bolj navajali stranke, ki so se na volitvah najbolje odrezale. Tako naj bi po pridobljenih podatkih 35,2 odstotka anketirancev, ki so zatrdili, da so šli na volitve, volilo SD, 25,1 odstotka SDS, 9,9 odstotka DeSUS, 7 odstotkov Zares in tako naprej.

Odločitev v zadnjem hipu

79,2 odstotka teh respondentov je navedlo, da so se o tem, katero stranko bodo volili, odločili že pred več tedni, 11,8 odstotka respondentov se je o svoji stranki odločilo zadnje dni, 9 odstotkov pa tik pred zdajci. Najbolj trdni so bili pri svoji volilni izbiri volilci SDS, med volilci SD pa smo zaznali 20 odstotkov takih, ki so se za to stranko odločili zadnje dni ali tik pred zdajci. Podatki tudi kažejo, da je odločitev o tem, za katero stranko bodo glasovali, v zadnjih dnevih ali tik pred zdajci sprejelo od 7 do 8 odstotkov vseh volilcev, to pa deloma pojasnjuje, zakaj so se volilne napovedi v delu, ki je napovedoval, katera stranka bo zmagala na volitvah in kakšen bo volilni izkupiček strank SD in SDS, razlikovale od dejanskih volilnih rezultatov.