Obrambno ministrstvo uradnih rezultatov testiranja na vojaškem strelišču pri Pivki ni predstavilo, neuradno pa smo izvedeli, da je testno ekipo negativno presenetila predvsem nenatančnost zadetkov izraelske postaje, še posebno pri rafalnem streljanju.

Dodajmo, da je obrambno ministrstvo leta 2006 izraelskega proizvajalca Elbit, ki je imel takrat zgolj prototip svojega orožja, izbralo kar brez preverjanja in testiranja. Za podpis takšne odločitve je najbolj odgovoren obrambni minister Karl Erjavec. Javno je rekel, da se mu ob podpisu pogodbe roka ni niti zatresla.Nakup finskih oklepnikov patria 8x8 - največji vojaški posel doslej - je razdeljen na tri glavne sklope: vozila patria, oborožitveni sistemi (mitraljezi 12,7 mm, topovi 30 mm, bombometi 40 mm in minometi 120 mm) in komunikacijsko-informacijski sistem C4I. Pretežni del od 135 kupljenih oklepnikov bo oborožen z najmanjšim kalibrom, mitraljezom 12,7 mm, čeprav je bilo v razpisu leta 2005 predvideno, da bo kar 90 vozil oboroženih s topom 30 mm. Presenetljiva odločitev o zmanjšanju ognjene moči oklepnikov je posledica tega, da je obrambni minister Karl Erjavec javno obljubil, da bo kupil 135 vozil za 273 milijonov evrov. Tako je na koncu Erjavec res kupil 135 vozil za 273 milijonov evrov, cilj nakupa pa ni bil dosežen, saj so ta vozila slabo ali nepopolno opremjena - 25 vozil je povsem neopremljenih, pretežni del jih nosi samo mitraljez 12,7 mm, kar je lahko orožje, ki se sicer prevaža na terenskih vozilih 4x4 ali 6x6, več kot polovica patrij pa tudi ni opremljenih s komunikacijsko-informacijskim paketom C4I. Da bodo slovenske patrie dosegle ustrezno stopnjo operativnosti, bo zato v prihodnosti potrebno investirati še precej proračunskih sredstev, kar pa obrambni minister še skriva pred javnostjo.

Pred javnostjo so na obrambnem ministrstvu poskušali skriti tudi težave, ki jih imajo z oborožitvenimi postajami izraelskega proizvajalca orožja Elbit. To je sicer uspešno zasebno podjetje, ki pa na področju daljinsko vodenih oborožitvenih postaj doslej ni intenzivno delovalo, zato tudi nima referenc na mednarodnem tržišču. Nasprotno od Elbita ima na tem področju vrsto referenc Rafael, izraelsko podjetje v državni lasti. Z drugimi besedami, ko se je leta 2006 Karl Erjavec odločil, da bo slovenske patrie opremil z Elbitovimi oborožitvenimi postajami, je izbral prototip. Zgovorno je tudi, da Elbitovih postaj slovensko obrambno ministrstvo pred odločitvijo za nakup sploh ni testiralo. Še več. Danes sploh ni jasno, kdo in kako se je odločil za nakup Elbitovega izdelka. Vodja pogajanj s Patrio brigadir Dragan Bavčar je pred časom za Dnevnik na to temo priznal: "Na žalost vam ne morem pokazati dokumenta, ki bi govoril o tem, da nismo izbrali Rafaelovega sistema, ampak Elbitovo postajo. Takšen dokument ne obstaja, temveč se je to odvijalo med potekom pogajanj, za katera sem bil odgovoren." Bavčar je takrat povedal, da ima ministrstvo zagotovila, da bo Elbitova oborožitvena postaja delovala.

Toda prva patria z Elbitovo postajo 12,7 mm bi morala v slovensko vojašnico zapeljati že septembra. Zato so v začetku poletja Elbitovi strokovnjaki in predstavniki obrambnega ministrstva na strelišču Bač testirali to orožje, rezultati pa so bili, po besedah našega neimenovanega vira, "katastrofalni". Težava naj bi bila v programski opremi, ki krmili orožje. Natančnost zadetkov naj bi pri rafalnem streljanju z vsakim strelom strmo padala. Naš vir se zato sprašuje, kako porazni bi šele bili rezultati streljanja ob rafalnem streljanju med vožnjo na premični cilj. Z ministrstva so v zvezi s testiranjem sporočili, da "so se pojavila določena odstopanja od zahtev, ki so definirane v pogodbi. Ministrstvo za obrambo vztraja na izpolnjevanju tehničnih in drugih zmogljivosti, kot izhaja iz pogodbe." Na ministrstvu so že večkrat poudarili, da je posel zavarovan z ustreznimi bančnimi garancijami.

Dodajmo, da Elbitova postaja sploh ni prvi prototip brez referenc, ki ga je kupil minister Karl Erjavec. Enako se je zgodilo z belgijskimi avtomatskimi puškami F2000, ki jih v splošni uporabi nima nobena zavezniška vojska - razen Slovenije. Po letu dni uporabe so na teh puškah morali zamenjati najvitalnejše dele.

Ker obstaja velika možnost, da Elbit ne bo uspel izpolniti svojih obvez do obrambnega ministrstva, so se v Sloveniji po neuradnih podatkih že pred tedni pojavili predstavniki konkurenčnega Rafaela, ki naj bi zagotavljali, da lahko nemudoma prevzamejo Elbitov posel in v kratkem dostavijo zahtevane oborožitvene postaje, saj imajo vzpostavljeno serijsko proizvodnjo. Ob tem je pomembno vedeti, da bi Erjavec lahko namesto Elbita (ponudila ga je Patria) Rafael izbral že na začetku, saj je predmet naročila spremenil že v vseh drugih postavkah. Odgovornost za morebitne dodatne stroške torej nosi izključno Erjavec in njegovi bližnji sodelavci, kot je denimo Marjan Senica. Kakšna je bila v tem poslu njegova dejanska vloga, še ni znano, razen da je v tistem času vodil direktorat za logistiko. Senica je sicer že kot nekdanji direktor Sistemske tehnike navezal tesne odnose z Elbitom.