Čeprav je delovni tempo na Kitajskem pogosto zelo naporen, je popoldanski spanec še vedno pomemben del vsakdanjega življenja. Pravzaprav gre za tradicijo, ki sega več tisoč let v preteklost, piše South Chine Morning Post.
Po raziskavi Kitajskega združenja za raziskovanje spanja (China Sleep Research Society), objavljeni marca letos, si 72 odstotkov Kitajcev privošči popoldanski počitek, ki traja vsaj 30 minut.
Koristi popoldanskega spanca so opisane že v najstarejšem kitajskem medicinskem delu Huangdi Neijing (Notranji kanon Rumenega cesarja), ki naj bi bilo dokončano pred približno 2000 leti.
Besedilo priporoča kakovosten nočni spanec v času Zi (med današnjima 23. in 1. uro) ter kratek počitek v času Wu (med 11. in 13. uro).
Dremež ni znak lenobe
V 20. stoletju je bil po svojih popoldanskih dremežih znan tudi kitajski voditelj Deng Xiaoping. Po poročilih naj bi ob kosilu spil majhno količino tradicionalnega kitajskega žganja baijiu, saj je verjel, da mu to pomaga do kakovostnejšega spanca.
Dremež na Kitajskem ni bil nikoli znak lenobe, prav tako popoldanski počitek ni bil privilegij le bogatih ali plemičev. V tradicionalni kmetijski družbi je veljalo, da delo v največji dnevni vročini ni učinkovito, zato je bil počitek povsem običajen del dneva.
Tudi danes, kljub razvpiti kitajski delovni kulturi »996« (od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer, šest dni na teden), si številni zaposleni med odmorom za kosilo prinesejo zložljive postelje ali blazine, da lahko kakovostno zadremajo.
Osrednja kitajska pokrajina Šansi je sicer znana kot »dežela popoldanskih dremežev«. Številna podjetja – od restavracij do kurirskih služb – tam popoldne za nekaj ur zaprejo vrata, da lahko zaposleni počivajo. Domačini pa slovijo po tem, da lahko zaspijo skoraj kjer koli in kadar koli.
Kako naj bi bil videti zdrav popoldanski spanec?
Tradicionalna kitajska medicina priporoča, da popoldanski spanec traja približno 30 minut. Daljši dremež naj ne bi prinašal dodatnih koristi.
Prav tako odsvetuje spanje takoj po kosilu, pomemben pa je tudi položaj telesa med počitkom.
Po navedbah bolnišnice Univerze tradicionalne kitajske medicine v Chengduju spanje z glavo na pisalni mizi obremenjuje vratno in ledveno hrbtenico, ovira dihanje ter poslabša kakovost spanca, kar lahko prispeva tudi k občutkom tesnobe.
Po prebujanju priporočajo, da človek vstane počasi in naredi nekaj lahkih razteznih ali gibalnih vaj, s čimer se telo lažje vrne v običajno fiziološko stanje.
