Čeprav lahko zgodovina veliko pove o kulturi tetoviranja, še vedno ne vemo prav veliko o tem, kako ta praksa vpliva na naše zdravje, piše Science Alert. Vnos pigmenta v kožo sproži imunski odziv in črnilo očitno ostane v koži – čeprav se ne zadrži vedno na istem mestu.
Raziskave kažejo denimo, da lahko delci črnila vstopijo v limfni sistem in se nakopičijo tudi v bezgavkah, ki so ključna središča delovanja našega imunskega sistema. Polne so belih krvničk, limfna tekočina pa skoznje teče in se filtrira, da odstrani vse, kar je na poti "pobrala" po telesu. To vključuje nepravilne celice – tudi rakave, bakterije, viruse in tuje snovi, kot je črnilo za tetovaže.
Ameriški raper Machine Gun Kelly, denimo, je to izkusil, ko si je dal narediti veliko, povsem črno tetovažo, ki pokriva velik del njegovega trupa, vključno z območjem bezgavk pod pazduhami in na ramenih. Po njegovih besedah mu je postopek obarval kožo rumeno, kmalu je tudi zbolel, saj se je telo začelo boriti proti črnilu.
Črnila so kompleksne mešanice kemikalij
Pigment v tetovaži sproži odziv imunskega sistema tudi brez potovanja po telesu. Pigment vstopi v celice v dermisu (srednji plasti kože) in imunski sistem ga hitro prepozna kot tujek. Telo pošlje svoje "imunske vojake", vendar so delci pigmenta preveliki, da bi jih lahko odstranili.
Zaradi tega so tetovaže trajne, a to pomeni tudi, da telo vse življenje vodi bitko proti nečemu, česar ne more odstraniti. Del tega, zaradi česar so tetovaže tako obstojne, je tudi to, da so današnja črnila kompleksne mešanice kemikalij.
"Vsebujejo pigmente, ki dajejo barvo, tekoče nosilce, ki pomagajo razporediti črnilo, konzervanse za preprečevanje rasti mikrobov in majhne količine nečistoč," pojasnjuje medicinska mikrobiologinja Manal Mohammed.
"Številni pigmenti, ki se danes uporabljajo, so bili prvotno razviti za industrijsko uporabo, kot so avtomobilske barve, plastika in tiskarska črnila, ne pa za vbrizgavanje v človeško kožo."
Raziskovalci so v tetovažnih črnilih odkrili sledi težkih kovin, kot so nikelj, kobalt, krom in občasno svinec. V visokih koncentracijah so težke kovine lahko strupene in povzročajo poškodbe organov, nevrotoksičnost ter povečano tveganje raka.
V nekaterih primerih lahko povzročijo tudi alergijske reakcije in preobčutljivost imunskega sistema.
Zaradi tetovaže se je nehal znojiti
Znana je tudi zgodba poljskega moškega, pri katerem je imunska reakcija na rdečo tetovažo povzročila izgubo sposobnosti znojenja, izpad vseh telesnih dlak in depigmentacijo kože.
"Barvna črnila, zlasti rdeča, rumena in oranžna, so pogosteje povezana z alergijami in kroničnim vnetjem," pojasnjuje Mohammed.
"Rdeče črnilo je še posebej povezano z dolgotrajnim srbenjem, otekanjem in granulomi – majhnimi vnetnimi vozlički, ki nastanejo, ko imunski sistem poskuša izolirati snov, ki je ne more odstraniti."
Alergijske reakcije in kronično vnetje so delno povezani s kovinskimi solmi in azopigmenti – to so organske spojine, ki se uporabljajo v črnilu zaradi živih barv. Uporabljajo se tudi v tekstilu in plastiki.
Ti pigmenti pa se lahko pod vplivom UV-sevanja ali laserskega odstranjevanja razgradijo v aromatične amine. To je problematično, saj so v laboratorijskih študijah aromatični amini povezani z rakom in genetskimi poškodbami.
Tetovažni pigmenti, zlasti črni, lahko vsebujejo tudi policiklične aromatske ogljikovodike, ki jih najdemo v sajah, izpušnih plinih in zažgani hrani. Številni med njimi so razvrščeni kot rakotvorni. Do zdaj sicer pri ljudeh ni trdnih dokazov, da tetovaže povzročajo raka, vendar laboratorijske in živalske študije kažejo na mogoča tveganja.
Neka opazovalna študija je lani pokazala za 29 odstotkov večje tveganje melanoma pri tetoviranih ljudeh, druge študije pa tega niso potrdile.
Kronična vnetja in poškodbe tkiv
Imunski odzivi, ki jih lahko sprožijo tetovaže, so zato nekaj, kar je treba resno upoštevati. "Čeprav trenutni dokazi ne kažejo na široko nevarnost, raziskave odpirajo pomembna vprašanja o toksičnosti, vplivu na imunski sistem in dolgoročnih učinkih," piše Mohammed.
"Kronično vnetje je povezano s poškodbami tkiv in večjim tveganjem bolezni. Pri ljudeh z avtoimunimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom lahko tetovaže predstavljajo dodatno tveganje."
Obstaja tudi tveganje okužb, saj vnos tujih snovi, vključno z iglo za tetoviranje, prebode kožno bariero, ki nas ščiti pred okužbami, kot so Staphylococcus aureus, hepatitis B in C ter redke atipične mikobakterijske okužbe.
Industrija tetoviranja je v mnogih državah slabo regulirana, zato je pomembno, da se zavedamo tveganj in postopamo previdno. Pomembno je, da se pred tetoviranjem pogovorite s tetovatorjem o uporabljenih črnilih in higieni. Če imate težave z imunskim sistemom, se posvetujte z zdravnikom.
"Tetovaže ostajajo močna oblika izražanja, vendar predstavljajo tudi vseživljenjsko kemično izpostavljenost," zaključuje Mohammed.
