V obsežni študiji, ki jo je objavila znanstvena revija PLOS Medicine, so raziskovalci analizirali podatke več kot 91.000 oseb iz britanske podatkovne baze UK Biobank. Udeleženci so nosili naprave za spremljanje telesne dejavnosti, zdravstveni delavci pa so njihovo stanje spremljali v povprečju dvanajst let. Rezultati so bili zgovorni, saj so pokazali, da neprekinjena neaktivnost, daljša od pol ure, občutno poveča tveganje smrti zaradi raka. Vsaka dodatna ura takšne dnevne neaktivnosti je tveganje povečala za deset odstotkov.
Znanstveniki so hkrati odkrili, da lahko ljudje tveganje zmanjšajo za več kot 20 odstotkov, če sedenje zamenjajo s telesno aktivnostjo. Že enourna lahkotna dejavnost na dan, kot je počasna hoja ali opravljanje gospodinjskih del, zmanjša tveganje smrti zaradi raka za 12 odstotkov. Zamenjava 30 minut sedenja z zmerno telesno dejavnostjo, kot je hoja v običajnem tempu, je tveganje zmanjšala za osem odstotkov. Kot najbolj učinkovito se je izkazalo intenzivno gibanje, saj že pet minut takšne aktivnosti namesto sedenja tveganje zmanjša za 22 odstotkov.
Vodja raziskave Frederick Ho je pojasnil, da rezultati potrjujejo, da je neprekinjeno sedeti več kot pol ure škodljivo. Poudaril je, da ima lahko »že kratka hoja zaščitni učinek«. Dodal je, da se obstoječa zdravstvena priporočila večinoma osredotočajo na zmerno in intenzivno telesno dejavnost, vendar njihove ugotovitve kažejo, da ne bi smeli zanemariti niti lahkotnega gibanja.
Problem sedentarnosti tudi v Sloveniji
Te ugotovitve so skladne z opozorili strokovnjakov v Sloveniji, kjer rak ostaja veliko javnozdravstveno breme. Po zadnjih podatkih Registra raka RS je v Sloveniji leta 2022 za rakom na novo zbolelo približno 19.000 ljudi, umrlo pa jih je blizu 6400. Najpogostejše vrste raka, kot so rak prostate, pljuč, dojk ter debelega črevesa in danke, pogosto izvirajo iz dejavnikov nezdravega življenjskega sloga, med katerimi izstopata pomanjkanje gibanja in prekomerna telesna teža. Dr. Sonja Tomšič, nacionalna koordinatorica državnega programa obvladovanja raka, je poudarila, da bi lahko z zdravim življenjskim slogom pojavnost raka zmanjšali za 40 do 50 odstotkov.
Strokovnjaki opozarjajo, da škodljivih posledic dolgotrajnega sedenja ljudje ne morejo v celoti izničiti zgolj z občasno intenzivno vadbo, ampak morajo sedenje redno prekinjati, priporočljivo na vsakih 30 do 60 minut. To je postalo še toliko pomembnejše v zadnjih letih, ko je povečan obseg dela od doma dodatno okrepil sedeči način življenja.
Prve nacionalne smernice za 24-urno gibanje
Kot odgovor na te izzive so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) septembra 2025 izdali slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih. Te smernice pomenijo velik korak naprej, saj problematiko obravnavajo celostno in poudarjajo pomen ravnovesja med gibanjem, sedečim vedenjem in kakovostnim spancem. Odraslim priporočajo vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden, vaje za krepitev mišic dvakrat na teden ter omejevanje in redno prekinjanje sedenja.
Avtorji škotske raziskave ob koncu dodajajo, da bodo prihodnje klinične raziskave pomagale pri razvoju bolj prilagojenih priporočil za prekinjanje dolgotrajnega sedenja in učinkovito zmanjševanje tveganja za nastanek raka.