Evropa se vse hitreje segreva, posledice pa so naravnost katastrofalne za javno zdravje. Najnovejša znanstvena študija, o kateri poroča britanski The Guardian, je potrdila najbolj črne scenarije in pokazala, da so vročinski valovi v letošnjem poletju po Evropi zahtevali življenja približno 50.000 ljudi. Podnebne spremembe tako niso več le oddaljena grožnja, temveč neposredna in smrtonosna nevarnost, ki kosi predvsem med najbolj ranljivimi prebivalci.
Obsežna analiza 854 evropskih mest
Britanski časnik The Guardian je pred dnevi objavil rezultate poglobljenega modeliranja, ki so ga izvedli vrhunski strokovnjaki. Raziskovalci so zbrali in analizirali podatke o temperaturah in smrtnosti iz kar 854 evropskih mest. Rezultat je »osupljiva« in tragična številka, ki ponovno opozarja na dejstvo, da je vročina tihi, a izjemno učinkovit ubijalec.
Evropa namreč velja za celino, ki se segreva najhitreje na svetu, njeno prebivalstvo pa je v povprečju vse starejše in posledično bolj dovzetno za toplotni stres.
Najhuje na jugu Evrope in Madžarskem
Študija je pokazala, da posledice vročinskih valov niso enakomerno razporejene. Podatki razkrivajo, da so vročini letos najbolj podlegali ljudje na Malti, v Italiji in na Madžarskem. Geografska lega in intenzivnost vročinskih kupol sta v teh državah ustvarili smrtonosne pogoje, ki so preobremenili zdravstvene sisteme.
Vendar vročina ne ubija zgolj sama po sebi. Znanstveniki opozarjajo na ključne dejavnike tveganja, ki so drastično poslabšali smrtni davek. Ekstremne temperature so bile najbolj usodne za ljudi, ki so že trpeli za pridruženimi srčno-žilnimi ali dihalnimi boleznimi.
Revščina in osamljenost kot dejavnika tveganja
Posebej zaskrbljujoč je socialni vidik te tragedije. Strokovnjaki, ki jih povzema The Guardian, opozarjajo:
»Vročinski valovi so razgalili globoke socialne neenakosti. Smrtnost je bila bistveno višja med posamezniki, ki živijo v revščini, saj si ne morejo privoščiti ustrezne izolacije domov ali klimatskih naprav. Hkrati je ključni dejavnik osamljenost – številni starejši so umrli sami v svojih stanovanjih, ne da bi jim kdo pravočasno ponudil pomoč ali kozarec vode.«
Študija tako pošilja ostro opozorilo evropskim vladam. Priprave na prihodnja poletja ne smejo vključevati le zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, temveč korenite spremembe v zdravstveni oskrbi, urbanističnem načrtovanju (ozelenjevanje mest) in predvsem v zagotavljanju močnejših socialnih mrež, ki bodo zaščitile tiste prebivalce, ki si sami ne morejo pomagati.
