Razvoj medicine danes omogoča, da zdravljenje raka postaja vse bolj prilagojeno posamezniku. Personalizirana obravnava pri izbiri terapije ne upošteva več zgolj histoloških izvidov in klasične slikovne diagnostike, temveč se vse bolj opira na specifične molekularne značilnosti tumorja. V Ljubljani je pred dnevi potekala okrogla miza, kjer so medicinski strokovnjaki, predstavniki industrije in društev bolnikov spregovorili o tem, kako najnovejše diagnostične metode, kot sta tekočinska biopsija in sekvenciranje nove generacije (NGS), vplivajo na izbiro najustreznejšega zdravljenja. Srečanje je potekalo v sklopu evropskega projekta SPARC (Support of Personalized medicine AppRoaches in Cancer), pri katerem kot partner dejavno sodeluje tudi slovensko Nacionalno društvo bolnikov z melanomom (NDBM).
Od genetskega zapisa do pravega zdravila
Molekularno profiliranje tumorjev zdravnikom pomaga odkriti tiste lastnosti bolezni, ki so ključne za izbiro najbolj učinkovite terapije za posameznega bolnika. Ena izmed najbolj vznemirljivih novih metod je tekočinska biopsija. Ta omogoča iskanje tumorskih označevalcev, kot so na primer delci DNK tumorja, neposredno v bolnikovi krvi ali drugih telesnih tekočinah. Dodatno sekvenciranje nove generacije (NGS) strokovnjakom omogoča sočasno analizo obsežnega dela genetskega zapisa, kar močno olajša odločitve o zdravljenju, spremljanje poteka bolezni in oceno odziva na predpisana zdravila.
Kljub velikemu napredku pa vsaka odkrita genetska sprememba še ne pomeni samodejno, da zanjo že obstaja primerno in učinkovito zdravilo. Kot so na srečanju poudarili strokovnjaki, je izjemno pomembna pravilna strokovna razlaga izvidov, ki mora vedno upoštevati celotno klinično sliko. Zdravniki morajo vedno znova skrbno presoditi, kdaj je ukrepanje resnično smiselno in kdaj je bolje bolezen le spremljati, da se izognejo nepotrebnemu zdravljenju, ki bi bolnika le dodatno obremenilo.
Razumevanje izvidov in opolnomočenje bolnikov
Napredna diagnostika pa v ambulante prinaša tudi nove komunikacijske izzive. Strokovnjaki in predstavniki bolnikov so se na okrogli mizi spraševali, kako bolniku na razumljiv in sočuten način pojasniti rezultate preiskav, katerih pomen za nadaljnjo obravnavo morda še ni povsem jasen. Takšne informacije lahko namreč predstavljajo veliko čustveno breme. Način obveščanja mora biti zato skrbno prilagojen potrebam, željam in stiskam posameznika.
Prav opolnomočenje bolnikov, da postanejo enakovredni partnerji v procesu zdravljenja, je eden glavnih ciljev projekta SPARC. Predstavniki bolnikov si želijo, da bi s svojimi dragocenimi izkušnjami dejavno sooblikovali prihodnost personalizirane obravnave raka ter pomagali pri odpravljanju ovir pri dostopu do najsodobnejših diagnostičnih metod.
Kaj o napredku pravijo strokovnjaki in predstavniki bolnikov?
Doc. dr. Barbara Perić z Onkološkega inštituta Ljubljana je izpostavila pomen sodelovanja: »Danes smo priča izjemnemu razvoju tako zdravljenja kot novih, manj invazivnih metod diagnostike raka. Ena od njih je tekočinska biopsija. Njen potencial je predvsem v tem, da lahko pri določenih bolnikih napovemo prognozo bolezni. Težava pri prenosu v redno klinično prakso je v tem, da se nove možnosti diagnostike razvijajo hitreje, kot lahko opredelimo standarde in protokole njihove uporabe. Skupna naloga stroke, industrije in bolnikov, organiziranih v različnih društvih, je, da javnost seznanjamo z napredkom novih tehnologij, ki bodo omogočale izbor posamezniku prilagojenih načinov zdravljenja.«
Dr. Tanja Jesenko, prav tako z Onkološkega inštituta Ljubljana, je pojasnila posebnosti te metode pri onkoloških obolenjih: »Tekočinska biopsija ni nova metoda, saj se že vrsto let uspešno uporablja v prenatalni diagnostiki, kjer lahko iz materine krvi odkrivamo genetske spremembe pri plodu. Pri raku pa je njen razvoj bistveno zahtevnejši, zato tudi uvajanje v klinično prakso poteka počasneje. Glavni izzivi so majhne količine tumorske DNK v krvi bolnikov in pomanjkanje dokazov o tem, kdaj njena uporaba dejansko izboljša izid zdravljenja. Tehnološki napredek in nadaljnje klinične raziskave bodo ključni za opredelitev njene smiselne uporabe pri obravnavi bolnikov z rakom.«
Da se v poplavi podatkov ne sme izgubiti človeka, pa je poudaril mag. Janez Sirše iz NDBM: »Evropski projekt SPARC, v katerem aktivno sodeluje slovensko Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, je kompleksen in ambiciozen projekt, kjer je v ospredje postavljen bolnik, človek, ne pa skupek tumorskih celic bolnika. Ključna dimenzija projekta je integracija bolnikov v aktivno sodelovanje pri oblikovanju in razvoju personalizirane medicine. Pomembno je, da so bolniki aktivno vključeni, njihove potrebe pa upoštevane.«
