Zbirka vključuje kolumne in zapise, ki jih je objavljala od konca 90. let do zadnjih mesecev življenja, med drugim v časnikih Feral Tribune in Nacional ter na svojem blogu, pa tudi manj znane zapise, ki razkrivajo njeno bolj osebno plat.
Hrvatin je za srbski tednik NIN povedal, da je zamisel o knjigi dobil v začetku leta, ko se je njegova mama že skoraj dve leti borila z boleznijo, Rudanova pa je njegov predlog sprejela, rekoč, da se bo dobro prodajala, ko bo umrla. Razkril je tudi, da je mama pisala do zadnjih mesecev življenja, ko ni več mogla uporabljati računalnika, pa je besedila pisala na telefonu in mu jih pošiljala prek whatsappa.
Čeprav so kolumne Rudanove pogosto ustvarjale vtis napetega razmerja s sinom, naj bi bila resnica drugačna. Kot je povedal Hrvatin, sta dolga leta sodelovala in se skupaj smejala senzacionalističnim medijskim naslovom o njunem odnosu, zdaj pa si, kot je povedal, želi, da bi se je ljudje spominjali predvsem po pogumu, s katerim je javno povedala tisto, česar si drugi niso upali.