Kultura dunajskega zabaviščnega Pratra je bila vpisana na avstrijski seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine, s čimer so prepoznali njeno kulturno vrednost in pomen za identiteto avstrijske prestolnice. Dunajski Prater, ki letos obeležuje svojo 260-letnico, je eden najbolj obiskanih in prepoznavnih javnih prostorov mesta.
Prater že 260 let povezuje tradicijo, zabavo in dunajski način življenja. Kot kraj srečevanja privablja tako Dunajčane kot obiskovalce z vsega sveta. Vpis na avstrijski seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine pa je dočakal ob visoki obletnici, so sporočili iz ljubljanske podružnice mednarodnih pisarn mesta Dunaj in dodali, da priznanje sovpada z jubilejnim letom enega najbolj prepoznavnih dunajskih simbolov.
Znanje, tradicija, običaji
Vpis se ne nanaša zgolj na znamenite zabaviščne atrakcije, temveč predvsem na tako imenovano kulturo dunajskega Pratra oziroma znanja, tradicije in običaje, ki jih že generacije ohranjajo družinska podjetja, gostinci in izvajalci dejavnosti v Pratru. Posebej je bilo prepoznano medgeneracijsko prenašanje znanja, ki že več kot dve stoletji oblikuje edinstveno vzdušje tega parka. Vpis je tesno povezan tudi z zgodovino Pratra in ljudmi, ki ga soustvarjajo.
Potem ko je avstrijski cesar Jožef II. leta 1766 nekdanje cesarsko lovišče odprl javnosti, so se ob glavni aleji začeli naseljevati gostinci, kavarnarji in zabavljači. Mnoge družine svoje dejavnosti v Pratru opravljajo že več generacij, znanje o upravljanju atrakcij, gostinstvu in zabavi pa se pogosto prenaša znotraj družin. Prav ta neprekinjen prenos tradicije in izkušenj, ki je Pratru omogočil preživetje številnih družbenih sprememb, vojn in povojne obnove, danes velja za eno njegovih največjih posebnosti.
Dunajski župan Michael Ludwig je ob tem poudaril, da je dunajski Prater nepogrešljiv simbol avstrijskega glavnega mesta. »Unescovo priznanje me še posebej veseli, saj izpostavlja njegov kulturni pomen« ter ob njegovi 260-letnici jasno poudarja njegov pomen za Dunaj, je še povedal. Z uvrstitvijo kulture dunajskega Pratra na seznam nesnovne kulturne dediščine se Prater pridružuje drugim prepoznavnim dunajskim tradicijam, ki jih je Unesco že prepoznal kot pomemben del kulturne dediščine, med njimi sta dunajska kavarniška kultura in kultura dunajskih stojnic s klobasami.
