Opozorila o številnih smrtih, ki so povezane z izredno visokimi temperaturami v Evropi, se to poletje vrstijo. V 27. letošnjem tednu, gre za obdobje od 29. junija do 5. julija, je evropska mreža Euromomo presežno umrljivost glede na zadnjo objavo zaznala tudi v Sloveniji. Omenjeni presežek so sicer označili kot nizek.
Nizko presežno umrljivost so v omenjenem tednu zaznali tudi v Švici in na Nizozemskem, zmerno visoko pa v Španiji. V 26. tednu, torej obdobju od 22. do 28. junija, je bila zelo visoka presežna umrljivost v Franciji in Belgiji, zmerna v Španiji, na Nizozemskem in v Švici, manjše število presežnih smrti so zaznali še v Nemčiji, Italiji ter angleškem in valižanskem delu Velike Britanije.
V Sloveniji je Agencija za okolje ravno v 27. tednu, ko je bila glede na mrežo Euromomo umrljivost presežna, zaznala nov junijski temperaturni rekord, 38,7 stopinje Celzija. Izmerila ga je na postaji v Podnanosu, so pa takrat poudarili, da podatki še niso povsem preverjeni. Najvišje doslej so bile konec junija tudi nekatere krajevne temperature.
Merijo odstopanja od minulih let
Ker gre pri zadnjih objavah mreže Euromomo za začetne podatke in zelo nedavno obdobje, se lahko v nadaljevanju ugotovitve spreminjajo ali pa jih bodo še dopolnjevali. V Euromomu je vzpostavljeno tedensko spremljanje splošne umrljivosti. Vanj so vključeni vsi umrli, ne glede na vzrok smrti. Kot so v preteklosti pojasnjevali v slovenskem zdravstvu, pri tem ocenjujejo odstopanja opazovane umrljivosti od pričakovane umrljivosti. Kakšna je pričakovana umrljivost, izračunavajo na podlagi podatkov o splošni umrljivosti v zadnjih letih.
Evropejce je pred vročino ravno v omenjenem obdobju svarila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je 28. junija opozoril na več kot 1300 smrti, ki so bile po 21. juniju povezane z ekstremno vročino v Evropi. Stres zaradi vročine velja za tihega morilca, je spomnil. Evropski domovi, delovna okolja in šole niso prilagojeni za temperature, kakršne se pojavljajo v zadnjem obdobju, je opozoril v zapisu na omrežju X. Evropske države WHO spodbuja k pripravljanju in uveljavljanju načrtov za vročino, kot opozarja, je Evropa celina, ki se med vsemi segreva najhitreje. Če so izrazito hudi vročinski valovi nekoč veljali za pojav, ki ga posamična generacija doživi le enkrat v življenju, so zdaj že skoraj vsakoletna stalnica, je izpostavil generalni direktor WHO.
Presežne smrti so zaznavali pred več kot desetletjem
V Sloveniji moramo biti pri interpretaciji rezultatov zelo previdni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Število smrti na dan je zelo majhno, statistična analiza pa je težavna in včasih ne prinese popolnih odgovorov, so dodali. Analize o povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih od maja do konca septembra, ki jih pripravljajo, skozi leta niso kazale enoznačne slike. Nekoliko več smrti od pričakovanih je bilo med vročinskimi valovi v letih 2006, 2007, 2014 in 2015. Od leta 2016 pa niso več opažali statistično značilnega povečanja smrti v obdobjih izrazite vročine.
Tudi analize povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih v Ljubljani od leta 2017 do leta 2021 so potrdile, da v omenjenem obdobju ni bilo statistično značilno presežnih smrti. Podobno velja za bolnišnična zdravljenja. Iz UKC Ljubljana so na NIJZ opravili študijo povezanosti med vročinskimi valovi in obiski na tamkajšnji internistični prvi pomoči od leta 2013 do 2017. Število obiskov v vročih obdobjih ni bilo večje kot sicer, je pokazala. Ta čas pripravljajo še slovenske analize za leti 2024 in 2025, so pojasnili na NIJZ, mesečnega presežka umrljivosti pa ne spremljajo.