V naših lokalnih trgovinah in na tržnicah se vsakodnevno srečujemo s pestro izbiro sadja, a nekateri eksotični dragulji kljub globalizaciji in izjemnemu napredku v transportu ostajajo precejšnja redkost in vselej vzbujajo radovednost, ko jih končno opazimo na policah. Med takšne kulinarične posebnosti nedvomno spada liči, majhen, a izjemno aromatičen sadež, ki ga pri nas običajno zasledimo le v hladnejšem delu leta pred decembrskimi prazniki ali v obliki vloženih kompotov in sadnih sokov. Njegova zunanja podoba, ki močno spominja na grobo, bodičasto, razpokano in usnjato rdečkasto do rožnato lupino, na prvi pogled ne izda takoj, kakšno presenečenje se skriva v notranjosti.
Ta čudež narave izvira iz tropskih regij južnih provinc Kitajske, natančneje z območij Guangdong in Fujian, kjer drevesa gojijo že več kot dva tisoč let in kjer ima rastlina izjemno pomembno mesto v kmetijstvu in kulturni dediščini. Zgodovina ličija je globoko prepletena s kitajsko cesarsko tradicijo, saj je dolgo časa veljal za absolutni simbol prestiža, izobilja in bogastva visokega dvora. Morda najbolj znana zgodovinska anekdota je povezana z razkošno dinastijo Tang v osmem stoletju našega štetja. Najljubša priležnica mogočnega cesarja Xuanzonga, gospa Yang Guifei, je liči namreč naravnost oboževala in je zahtevala, da je nenehno na njenem jedilniku. Njena sla po sadežu je bila tako neustavljiva, da je moral cesar, zgolj da bi ugodil njenim željam in ohranil njen nasmeh, vzpostaviti posebno mrežo hitrih kurirjev na najhitrejših konjih. Ti so sveže obrane ličije, ki sicer hitro izgubijo svojo svežino, prenašali iz več kot tisoč kilometrov oddaljenih južnih provinc naravnost do cesarskega dvora na hladnem severu. Ta neverjeten logistični podvig še danes ponazarja, kako zelo so stari Kitajci cenili ta edinstveni sadež, ki je kasneje po starodavni svileni poti in prek pomorskih poti počasi osvajal preostali svet.
Zimzeleno drevo ličija zraste do višine dvajset metrov in obrodi bogate grozde sadežev, ki v času zorenja obarvajo pokrajino v čudovite rdeče odtenke. Kljub temu da je danes prisoten v tropskih regijah po svetu, v našem zmernem podnebju ne uspeva, saj za uspešno rast potrebuje toplo in vlažno poletje ter kratko in nekoliko hladnejše zimsko obdobje, ki spomladi spodbudi cvetenje.
Zakladnica vitaminov
Poleg svoje izjemne zgodovine in neustavljivo privlačnega okusa pa liči v svojem sočnem in mehkem mesu skriva tudi pravo zakladnico zdravilnih snovi, ki lahko ob rednem uživanju pomembno prispevajo k našemu splošnemu dobremu počutju in ohranjanju zdravja. V sistemu tradicionalne kitajske medicine so ga namreč zdravilci stoletja uporabljali kot učinkovito sredstvo za krepitev življenjske energije, izboljšanje prekrvavitve po vsem telesu in lajšanje najrazličnejših prebavnih težav.
Sodobne znanstvene raziskave in klinične študije so v zadnjih desetletjih mnoge od teh starodavnih trditev eksperimentalno potrdile in jih podkrepile z natančnimi analizami njegove prehranske sestave. Ena najbolj izstopajočih in dragocenih lastnosti ličija je brez dvoma izjemno visoka vsebnost vitamina C, ki je absolutno ključen za ohranjanje močnega imunskega sistema, pravilno obnovo telesnih tkiv, pospešeno celjenje ran in nepogrešljivo zaščito naših celic pred škodljivim oksidativnim stresom. Dejansko lahko že z zaužitjem približno devetih povprečno velikih ličijev v celoti zadostimo priporočeni dnevni potrebi odraslega človeka po tem izjemno pomembnem vitaminu, kar ga uvršča med najboljše naravne zaveznike v boju proti nadležnim prehladom in virusnim okužbam.
Sadež je hkrati izredno bogat naravni vir močnih antioksidantov, ki učinkovito ščitijo srčno-žilni sistem in izdatno pomagajo pri preprečevanju prezgodnjega staranja tkiv, saj nevtralizirajo proste radikale, ki bi sicer lahko povzročili resne poškodbe celične strukture.
Izberimo le zrele sadeže
Znanstveniki z velikim zanimanjem preučujejo tudi edinstveno spojino, poimenovano oligonol, ki so jo izolirali iz izvlečka ličija. Za ta polifenol je bilo dokazano, da učinkovito izboljšuje periferno prekrvavitev, pomaga pri uspešnem uravnavanju telesne teže z ugodnim vplivom na presnovo maščob ter zmanjšuje občutek izčrpanosti in utrujenosti po intenzivni telesni vadbi. Z rednim uživanjem ličija v telo vnesemo tudi dragocene količine kalija in bakra. Kalij je nujno potreben za vzdrževanje zdravega krvnega tlaka, saj pomaga pri ustreznem sproščanju krvnih žil in uravnoteža raven natrija, baker pa je popolnoma nepogrešljiv pri neprestani tvorbi rdečih krvničk in pravilnem delovanju našega živčnega sistema.
Kljub vsem tem z znanstvenimi dokazi podprtim pozitivnim lastnostim pa strokovnjaki opozarjajo na določeno mero razumne previdnosti pri uživanju nezrelih sadežev. Nezreli ličiji namreč vsebujejo specifične toksične aminokisline, predvsem hipoglicin A, ki lahko v neugodni kombinaciji s podhranjenostjo in ob uživanju na prazen želodec povzročijo hiter in nevaren padec sladkorja v krvi. Zato je izjemno pomembno, da vselej izbiramo izključno zrele sadeže z izrazito rdečo lupino in jih uživamo zmerno.
Sladka harmonija cvetličnih okusov
Kulinarična vsestranskost in uporabnost ličija daleč presega le preprosto uživanje svežega sadeža, čeprav številni ugledni kulinarični kritiki in zapriseženi sladokusci vseskozi trdijo, da je prav takšen, torej popolnoma sveže olupljen in rahlo ohlajen, absolutno najboljši in najbolj pristen. Pri pripravi sladic je liči pogosto osrednja sestavina recepta, saj njegova močna in prepoznavna aroma nadvse čudovito dopolnjuje eksotične okuse kremastega kokosa, zrelega manga, kisle limete, pikantnega ingverja in sveže zelene mete. Vrhunski slaščičarji ga pogosto uporabljajo za pripravo bogatih sadnih solat, lahkih in zračnih panna cott, kremastih domačih sladoledov in zelo osvežilnih sadnih sorbetov, ki še posebej prijajo in odžejajo v vročih dneh. Zaradi svoje izjemne sočnosti in visoke vsebnosti vode je prav tako idealna in pogosto nepogrešljiva izbira za pripravo različnih osvežilnih napitkov, od preprostih domačih sokov in smutijev do prestižnih večernih koktajlov.
