V rubriki Pravni leksikon, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, pravnik Boštjan Turk odgovarja na vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika ter razjasnjuje pravne dileme.  

***

Bliža se konec poletnih počitnic, ki jih je marsikdo preživel tudi v tujini. Če se je tja odpravil z osebnim vozilom, se lahko zgodi, da ga bo v domačem poštnem nabiralniku čez nekaj časa po storjenem prekršku (lahko tudi več mesecev od storjenega prekrška) pričakalo neprijetno obvestilo za plačilo globe.

Slovenski vozniki običajno prejmejo tovrstna »ljubezenska pisma« iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Značilnost italijanskih obvestil o prekršku je, da so kazni za prehitro vožnjo nekoliko višje kot pri nas, a bo storilec prekrška plačal bistveno manj, če bo plačal prej.

Še posebej zanimiva so avstrijska obvestila. Ne samo zato, ker so izjemno dolga, kot kakšna poglobljena pravna teorija, ampak tudi zato, ker storilcu, ki kazni ne bi poravnal, avstrijski represivni organi grozijo kar s kazenskim postopkom.

Kakor koli že, če storite prometni prekršek v drugi državi članici EU, vam lahko kazen pošljejo domov po pošti, saj policija prek evropskega sistema izmenjuje podatke o vozilih.

Globa se izreka po predpisih države, kjer je bil prekršek storjen, plačati pa jo je treba v določenem roku, ki je različen – od 8 pa vse do 120 dni.

Pomembno je vedeti, da mora biti obvestilo prevedeno tudi v jezik države, v kateri je vozilo registrirano, se pravi v primeru slovenskega vozila tudi v slovenski jezik. Če obvestilo ni prevedeno, to predstavlja utemeljen razlog za (uspešno) pritožbo.

Naj izrecno izpostavim še nenavadno prakso iz Italije, ki so ji bili izpostavljeni nekateri vozniki, ki naj bi tam storili cestnoprometni prekršek. Ko so dobro prebrali obvestilo, so namreč ugotovili, da jim ga je poslala zasebna agencija za izterjavo kazni.

Vsekakor si velja zapomniti tudi pravilo, v skladu s katerim obstaja spodnja meja za izterjavo kazni, ki znaša 70 evrov. To sicer ne pomeni, da kazen, ki je nižja od te vsote, ni veljavna, saj lahko neplačilo rezultira v sankcijah s strani države, v kateri je bil prekršek storjen (tudi prepoved vožnje v tej državi), pomeni pa, da slovenska sodišča takega plačilnega naloga ne bodo izvršila.

Naj izrecno izpostavim še nenavadno prakso iz Italije, ki so ji bili izpostavljeni nekateri vozniki, ki naj bi tam storili cestnoprometni prekršek. Ko so dobro prebrali obvestilo, so namreč ugotovili, da jim ga je poslala zasebna agencija za izterjavo kazni.

To se je marsikomu zazdelo sumljivo, saj ni običajno, da državne sankcije izreka zasebno podjetje. Marsikdo je pomislil, da gre celo za goljufijo. A je bila praksa povsem zakonita, saj italijansko pravo omogoča tovrsten način izterjave.

Marsikoga zanima tudi, kako je z zastaranjem tovrstnih kazni. Glede na to, da se kazen izvrši v Sloveniji, so bili nekateri mnenja, da se zastaralni rok računa po slovenskem pravu, se pravi relativni rok za zastaranje dve leti oziroma absolutni rok štiri leta. A to ne drži – zastaralni rok teče po pravilih zakonodaje, kjer je bil prekršek storjen.

Kaj pa kazenske točke? Denimo, da ste prejeli šest kazenskih točk v tujini. Vam lahko tuji organ vpiše kazenske točke v slovensko vozniško dovoljenje? Ne, teh pooblastil nima, vam pa lahko zato izreče prepoved vožnje na svojem ozemlju. 

Priporočamo