Robide so neprecenljiv dar narave, ki človeštvo v najrazličnejših oblikah zvesto spremlja že od začetka civilizacije, saj je njihova zgodovina tesno prepletena z razvojem človeka. Predstavljale so izjemno pomemben, hranljiv in hitro dostopen vir prehrane že prvim nabiralcem in lovcem v prazgodovini. Arheološke najdbe po Evropi in Aziji dokazujejo, da so ljudje z veseljem uživali te temne robide že tisoče let pred našim štetjem. Stari Grki in Rimljani so to sočno jagodičevje izjemno spoštovali, vendar ne zgolj zaradi osvežujočega okusa, temveč daleč najbolj zaradi njegovih izrazitih in dokazanih zdravilnih učinkov.
Znani starogrški zdravnik Dioskorid je v zapisih priporočal redno uporabo svežih in posušenih robidovih listov za učinkovito zdravljenje ran in razjed, medtem ko so Rimljani verjeli, da žvečenje teh listov krepi dlesni in ohranja zdravje ustne votline. V ljudskem izročilu različnih narodov so imeli divji robidovi grmi pogosto mistično vlogo v vraževerjih, saj so jih kmetje zaradi neprehodne in trnaste rasti sadili okoli posesti kot naravno zaščitno ograjo proti zlim duhovom. Zanimivo je dejstvo, da so divje robide dolgo časa ostale izključno domena nabiralništva in da se je kmetijsko gojenje začelo šele razmeroma pozno.
Šele v devetnajstem stoletju so ameriški in evropski botaniki začeli skrbno križanje divjih sort, pri čemer so želeli pridobiti večje in neprimerljivo slajše sadeže, predvsem pa so hoteli vzgojiti žlahtne grme, ki nimajo nadležnih trnov, s čimer bi močno olajšali vsakoletno obiranje. Ta pomemben prelomni prehod iz divjine na urejene domače vrtove je robidam omogočil, da so postale nepogrešljiva stalnica v sodobni prehrani.
Zdravilna moč drobnih sadežev
Ko se poglobimo v izjemne, raznolike zdravilne učinkovine teh sadežev, zelo hitro in nedvoumno ugotovimo, zakaj si popolnoma upravičeno in brez kakršnega koli dvoma zaslužijo prestižni naziv naravna superhrana. Ti na videz povsem preprosti in drobni temni sadeži so nabiti s številnimi nujno potrebnimi esencialnimi hranili, vitamini, minerali in zdravimi kislinami, ki na več medsebojno povezanih ravneh izdatno podpirajo pravilno delovanje našega organizma ter neposredno prispevajo k naši vsakodnevni energijski vitalnosti in dolgoročnemu trdnemu zdravju. Na prvem mestu velja vsekakor in z ogromnim poudarkom posebej izpostaviti njihovo izjemno visoko vsebnost nepogrešljivega vitamina C, ki dokazano deluje kot neverjetno močan naravni antioksidant in je absolutno nujen za pravilno delovanje imunskega sistema. Slastne robide so hkrati tudi izjemen, izredno bogat in naravni vir dragocenega vitamina K, ki ga telo vsakodnevno potrebuje za pravočasno strjevanje krvi v primeru poškodb ter za uspešno presnovo kalcija.
A tisto glavno dejstvo, kar te dragocene sadne bisere postavlja v sam vrh najbolj zdravilnih živil, je nedvomno njihov naravnost nepredstavljivo bogat in popoln profil prisotnih antioksidantov. Za celostno, trajno zdravje prebavnega trakta so domače robide prav tako neprecenljive zaradi neverjetno bogate vsebnosti kakovostnih prehranskih vlaknin, ki pospešujejo in uravnavajo prebavo ter v sistemu močno upočasnjujejo hitro absorpcijo zaužitih sladkorjev nazaj v krvni obtok.
Pestre kulinarične možnosti
V svetu danes prefinjene visoke gastronomije ter seveda prav tako tudi najbolj klasične in vsakodnevne domače slovenske kulinarike so vse vrste robid resnično izjemna, nadvse vsestranska in neskončno navdihujoča kulinarična sestavina, ki ponuja paleto najrazličnejših možnosti za vrhunsko ustvarjanje v vsaki kuhinji. Njihov edinstveni in takoj prepoznaven polni okus, ki vedno elegantno pleše natanko na tisti najtanjši meji med globoko sadno sladkobo in zelo osvežujočo rahlo trpkostjo, kuharjem omogoča, da te jagode uspešno vključijo tako v tiste najbolj sladke sladice kot tudi v bistveno bolj presenetljive in kompleksne slane mojstrovine.
Tradicionalno so robide še vedno daleč najbolj cenjene ravno v sladkem svetu najrazličnejših pečenih sladic ter skrbno pripravljene domače sadne ozimnice. Kdo ne pozna tolažilnega, čarobnega vonja po pravi domači in gosti robidovi marmeladi, ki v poznem in nekoliko hladnejšem poletju ure in ure povsem tiho brbota na starem kuhinjskem štedilniku in nam zanesljivo obljublja, da bo ta sladek košček narave ohranila vse do mrzlih in temačnih zimskih juter? Resnično gost robidov džem, naravni sadni sirup ter klasični domači in osvežilni kompot so od nekdaj daleč najbolj pogosti ter najbolj tradicionalni načini za učinkovito, dolgotrajno shranjevanje tega hitro pokvarljivega poletnega sadja.
Pri peki prazničnih in preprostih vsakodnevnih slaščic ter dobrot so te sočne in temne robide prav vedno znova prava ter absolutna zvezda in center kulinarične pozornosti. Radodarno jih gospodinje dodajajo neposredno v mehko testo za zelo sočne mafine in klasične nedeljske biskvite, kjer se med vročo peko v pečici spremenijo v osupljive, sočne temno rdeče žepke čistega, neokrnjenega sadnega okusa. Še veliko bolj pa so nenadomestljive v najbolj priljubljenih, rustikalnih in izjemno krhkih, maslenih sadnih pitah ter hrustljavih domačih drobljencih, kjer se njihova zelo prepoznavna in osvežujoča naravna kislost harmonično zlije z bogatim maslenim testom, tisto glavno končno piko na i pa sladici na koncu doda še zelo bogata, kremasta in hladna kepica pravega vaniljevega sladoleda.
Z vsem tem pa naši kulinarični horizonti sežejo precej dlje onkraj zgolj belega sladkorja in klasične moke. V sodobni in prefinjeni kuhinji so robide namreč izjemno cenjen in eksotičen dodatek k tistim izrazito pikantnim, težkim in močnim slanim jedem, kjer kuharji z njimi zlahka in uspešno ustvarjajo zares drzne in osupljive kulinarične kontraste. Goste, reducirane robidove omake, pogosto obogatene z vrhunskim rdečim vinom in svežim rožmarinom, so namreč nadvse cenjena priloga k temnemu mesu, kot je divjačina, srna ali pa bogato pečena raca.
