Konec poletja za ljudi pomeni vrnitev v običajni ritem, za pse pa je lahko čas, ko se šele pokažejo posledice vsega, kar so doživeli v najbolj vročih mesecih. Več sprehodov, kopanje v morju, jezerih in rekah, dolgi sprehodi, potovanja ter izpostavljenost visokim temperaturam lahko na pasjem telesu pustijo sledi, ki jih lastniki sprva niti ne opazijo.
»Po poletju je smiselno preveriti predvsem ušesa, kožo in tačke ter biti pozoren na spremembe apetita, počutja in telesne zmogljivosti. Nekatere težave se namreč ne pokažejo takoj, ampak šele po vrnitvi domov,« pojasnjuje Maja Stopar, dr. vet. med., iz Vetprometa in spomni, da je poletni dopust za psa lahko poln novih izkušenj, hkrati pa tudi različnih tveganj. Nekatera so povsem očitna, druga pa precej bolj zahrbtna – mednje sodijo okužbe, ki se lahko razvijajo brez vidnih znakov, pa tudi snovi iz okolja, ki se na dlaki in tačkah znajdejo povsem neopazno.
Kopanje lahko prinese težave z ušesi in kožo
Morje, jezera, reke in bazeni so bili v letošnjem vročem poletju za številne pse dobrodošla osvežitev. Toda pogost stik z vodo pomeni tudi več vlage v ušesih in na koži. Prav vlaga v sluhovodu je eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za vnetje zunanjega sluhovoda. Lastniki naj bodo zato pozorni, če pes po kopanju pogosto stresa z glavo, si praska ušesa, so ta pordela ali občutljiva oziroma se pojavi neprijeten vonj. Tudi na koži se lahko pojavijo težave. Vztrajna srbečica, pordelost ter mesta, ki jih pes nenehno liže ali praska, so lahko znak, da potrebuje veterinarsko obravnavo. »Pri psih, ki so veliko v vodi, je dobro po vrnitvi domov pregledati tako ušesa kot kožo. Če se pes začne vztrajno praskati na določenem mestu ali si lizati kožo, tega ne pripišimo avtomatično samo poletju ali umazaniji,« opozarjajo v Vetprometu.
Posebno previdnost zahtevajo tudi naravne vode. Julija so pristojni med spremljanimi vodami potencialno strupene cianobakterije zaznali tudi v Bohinjskem jezeru. Cianobakterije so naraven del vodnih ekosistemov, nekatere pa proizvajajo cianotoksine, ki lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve. Pes je lahko toksinom izpostavljen s pitjem vode, lizanjem mokre dlake ali zeleno obraslih kamnov, pa tudi ob stiku s poginulimi živalmi. Bruhanje, močno slinjenje, drgetanje, motnje koordinacije in mišični krči so opozorilni znaki, pri katerih je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Če v vodi opazimo nenavadno zeleno goščo, psu kopanje in pitje preprečimo. Če je bil z vodo že v stiku, ga je treba čim prej sprati s čisto vodo in preprečiti, da bi si lizal dlako.
Pomembno tveganje poleti predstavlja tudi leptospiroza. Pes se lahko okuži ob stiku z vodo, mokro zemljo ali okoljem, onesnaženim z urinom okuženih živali, zlasti glodavcev. Prvi znaki so lahko zelo neznačilni – utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska. Pri težjem poteku lahko bolezen prizadene ledvice in jetra. »Če se po poletnih aktivnostih pojavijo nepojasnjene zdravstvene težave, veterinarju povejmo tudi, kje se je pes gibal in v kakšnih vodah se je kopal. Ta podatek je lahko pri iskanju vzroka zelo pomemben,« svetuje ekipa Vetprometa.
Leptospiroza je zoonoza, zato je pomembna tudi z vidika varovanja zdravja ljudi. Pri psih ima pomembno vlogo preventivna zaščita s cepljenjem, ki jo je treba za ohranjanje ustrezne zaščite obnavljati vsako leto.
Vroč asfalt, kemikalije in poškodovane tačke
Letošnji vročinski val je pomenil tudi dolgotrajno segrevanje asfalta, betona in drugih trdih površin. Njihova temperatura je lahko precej višja od temperature zraka, zato lahko pride do poškodb pasjih blazinic. Težave niso vedno vidne takoj. Pri opeklinah se lahko pojavijo mehurji, pozneje pa se začne vrhnja plast blazinice luščiti in razkrije občutljivo tkivo. Težje poškodbe se lahko zaradi vsakodnevne hoje celijo tudi več tednov.
»Poleti pogosto razmišljamo predvsem o tem, ali je psu prevroče, manj pa o tem, kako vroča je podlaga. Zato je konec poletja dobro pregledati blazinice in prostor med prsti,« poudarja Stopar in lastnikom psov svetuje, anj bodo pozorni tudi na razpoke, luščenje, spremembo barve, pordelost in občutljivost. Na bolečino lahko opozarjajo tudi vztrajno lizanje ali grizenje tačk, šepanje ter izogibanje hoji po trdih površinah. Odprte ali krvaveče poškodbe, vztrajno šepanje in spremembe, ki se ne celijo, zahtevajo veterinarski pregled.
Poleti pa pes ni izpostavljen samo vročini. Več časa preživi na travnikih, ob poljih, v parkih, kampih in na drugih površinah, kjer lahko pride v stik tudi s kemikalijami. Na kmetijskih površinah in zelenicah so to lahko fitofarmacevtska sredstva, v kampih, na terasah in ob počitniških objektih pa insekticidi oziroma sredstva za zatiranje mrčesa.
Pes jih ni nujno zaužil neposredno. Ostanki se lahko ob hoji ali ležanju prenesejo na tačke in dlako, nato pa jih žival zaužije med lizanjem in čiščenjem. Nenadno močno slinjenje, bruhanje, driska, tresenje, motnje koordinacije ali nenavadno vedenje so znaki, ob katerih je treba poiskati veterinarsko pomoč. Če vemo, s katerim sredstvom bi pes lahko prišel v stik, je pomembno veterinarju povedati njegovo ime oziroma učinkovino.
Po vrnitvi iz tujine še nekaj časa opazujmo psa
Posebno pozornost zahtevajo psi, ki so poletje preživeli v tujini. Hrvaška, Italija, Grčija, Črna gora in Albanija so priljubljene počitniške destinacije Slovencev, številni pa na pot vzamejo tudi svoje štirinožne spremljevalce. Na območju Sredozemlja so prisotne bolezni, ki jih prenašajo komarji, peščene muhe in klopi. Med njimi sta srčna glista in lišmanioza. Pes je lahko ob vrnitvi domov videti popolnoma zdrav, vendar se znaki nekaterih okužb pojavijo šele mesece pozneje. Pri srčni glisti se lahko pojavijo kašelj, hitrejša utrujenost, slabša telesna zmogljivost in oteženo dihanje. Tudi okužba z lišmaniozo lahko dolgo poteka brez očitnih znakov. Pozneje se lahko pojavijo hujšanje, utrujenost in kožne spremembe.
»Pri psu, ki se po vrnitvi iz tujine začne počutiti slabše, je za veterinarja pomemben tudi podatek o potovanju. Nekatere bolezni se namreč ne pokažejo takoj, zato je pomembno, da vemo, kje je bil pes in kakšnemu tveganju je bil izpostavljen,« pojasnjujejo v Vetprometu. Jeseni in pozimi zato ne smemo spregledati nepojasnjene utrujenosti, hujšanja, kašlja, kožnih sprememb ali drugih nenavadnih težav. Veterinar lahko glede na destinacijo, uporabljeno zaščito in čas, ki je minil od vrnitve, presodi, ali je testiranje potrebno in kdaj bo najbolj smiselno. Po poletju torej ni treba pregledati le fotografij z dopusta.
Nekaj minut namenimo tudi našemu štirinožcu – njegovim ušesom, koži, tačkam in splošnemu počutju. Prav tako si velja zapomniti, kje se je pes gibal, v kakšni vodi se je kopal in ali je lahko prišel v stik z neznanimi snovmi. Ti podatki so lahko veterinarju v pomoč pri prepoznavanju težav, ki bi sicer ostale skrite.
