Zdravstveni sistemi po vsej Evropi beležijo porast opozoril o tako imenovanem »medicinskem gaslightingu«, nevarnem pojavu, ko zdravniki resne simptome napačno pripišejo psihološkim vzrokom. Strokovnjaki opozarjajo, da preobremenjenost zdravstva, pomanjkanje časa za obravnavo in sistemske pristranskosti vodijo v zakasnele diagnoze, kronične bolezni ter hude travme pri pacientih, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Izraz, ki sicer izvira iz britanske gledališke igre iz 30. let prejšnjega stoletja in označuje manipulacijo posameznika do te mere, da podvomi v lastno zaznavo resničnosti, v medicinskem kontekstu nima nujno zlonamernega ozadja. Vendar so posledice lahko uničujoče. Strokovnjaki pojasnjujejo, da pacient v najslabšem primeru več let živi s hudo, a neprepoznano boleznijo, ki bi jo bilo mogoče ob pravočasni diagnozi uspešno zdraviti.
Podhranjeni zdravstveni domovi
Glavni razlog za ta pojav je po mnenju poznavalcev sama struktura sodobnih zdravstvenih sistemov. Zdravstveni domovi in bolnišnice so kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni. Zdravniki morajo dnevno obravnavati na desetine pacientov, kar pomeni, da je za posameznika pogosto na voljo samo nekaj minut. To so v slovenskih zdravstvenih domovih, pa naj bodo privatni ali javni, vsakodnevni pojavi.
Če simptomi ne ustrezajo standardni klinični sliki ali če slikovna diagnostika, kot je magnetna resonanca, ne pokaže takojšnjih nepravilnosti, tveganje za napačno diagnozo drastično poraste. V takih primerih postane »psihosomatika« diagnoza izključevanja.
Strukturne težave se še posebno izrazito kažejo pri obravnavi žensk, pri katerih raziskovalci opozarjajo na tako imenovano spolno vrzel v zdravstvu. Medicinska znanost in farmakologija sta bili desetletja osredotočeni predvsem na moške paciente. Posledično se pri boleznih, specifičnih za ženske, kot je denimo endometrioza, na pravilno diagnozo pogosto čaka več let. Da so bolečine pri ženskah v zdravstvu obravnavane manj resno kot pri moških, potrjuje tudi izraelska študija iz leta 2024, ki je razkrila, da ženskam redkeje predpišejo protibolečinska sredstva in da te v povprečju dlje čakajo na obravnavo v urgentnih centrih.
Vpliv na pacientovo samopodobo
Takšne napake oziroma izkušnje pa lahko močno načnejo pacientovo samopodobo in duševno zdravje. Občutek preslišanosti pacienta dolgoročno uničuje, zaradi česar številni na koncu dejansko zbolijo tudi psihično. Za ponovno vzpostavitev zaupanja v zdravstveni sistem so potrebni strokovnost, empatija in čas – dobrina, ki pa je v zdravstvenih sistemih primanjkuje.
Strokovnjaki zato pacientom svetujejo vztrajnost pri iskanju drugega mnenja in poudarjajo, ne smejo podvomiti o resničnosti svojih simptomov, ko prve preiskave ne podajo jasnih odgovorov.
