Največji in najzmogljivejši pospeševalnik osnovnih delcev na svetu bo za štiri leta obmolknil. Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) je začasno zaustavila delovanje Velikega hadronskega trkalnika (LHC) in začela z obsežnim projekt nadgradnje, ki bo znanstvenikom z desetkratnim povečanjem števila trkov omogočil vpogled v najredkejše in najtežje ulovljive fizikalne pojave v vesolju.
Ponovni zagon stroja, ki poteka v 27-kilometrskem krožnem predoru do 175 metrov pod francosko-švicarsko mejo, je predviden šele za junij 2030. Predelava, uradno znana kot »High-Luminosity LHC« (LHC z visoko luminoznostjo), predstavlja enega največjih tehničnih in logističnih podvigov v zgodovini te ustanove.
Inženirji se bodo med prenovo osredotočili predvsem na dvokilometrski odsek podzemnega predora, kjer se nahajata ključna detektorja Atlas in CMS. Da bi sploh lahko začeli z deli, morajo strokovnjaki najprej izprazniti in varno segreti sisteme, ki za ohranjanje superprevodnosti uporabljajo več kot sto ton tekočega helija, ohlajenega na ekstremnih minus 271 stopinj Celzija. Samo prečrpavanje te hladilne tekočine bo trajalo vsaj mesec dni. Ker CERN ne razpolaga z zadostnimi zmogljivostmi za njeno dolgoročno hrambo, bodo helij v vmesnem času prevzela zunanja specializirana podjetja.
Glavni cilj večletne nadgradnje je, kot smo nakazali, drastično povečanje luminoznosti, fizikalnega merila za število trkov delcev v določenem časovnem oknu. Večje število trkov pomeni eksponentno večjo količino zbranih podatkov. Raziskovalci upajo, da bodo v tej podatkovni nevihti odkrili sledi novih delcev ali procesov, ki bi lahko pojasnili obstoj temne snovi in druge nerešene uganke moderne znanosti.
Od svoje ustanovitve leta 1954 CERN neprestano premika meje človeškega znanja. Njegov največji uspeh znotraj trenutnega kompleksa sega v 4. julij 2012, ko so znanstveniki potrdili obstoj Higgsovega bozona, subatomskega delca, ki preostali materiji daje maso. Prenovljeni »High-Luminosity« trkalnik bo po pričakovanjih obratoval vse do leta 2040, ko naj bi to zgodovinsko napravo dokončno upokojili.
Kljub mirovanju raziskovalnih instrumentov pa ogromen podzemni kompleks v bližini Ženeve ne bo popolnoma ugasnil. Določene ključne sisteme bo še naprej treba hladiti in vzdrževati, pri čemer bo kot stranski produkt nastajala znatna količina odvečne toplote. CERN bo v tem obdobju lokalnemu omrežju za daljinsko ogrevanje še naprej dobavljal med enim in petimi megavati toplotne energije. Prekinitev te okoljsko prijazne oskrbe bo v prihodnjih nekaj letih trajala zgolj pet mesecev skupno, kar so lokalne oblasti kot predvidljivo že upoštevale pri načrtovanju zimske energetske oskrbe regije.
