Na igrišču Suzanne-Lenglen na letošnjem Roland Garrosu sta se zgodili dve stvari. Japonska teniška zvezdnica Naomi Osaka je v prvem krogu premagala Nemko Lauro Siegemund s 6:3 in 7:6 ter uspešno odprla svoj nastop na odprtem prvenstvu Francije. A čeprav je bila športna zmaga pomembna, je pozornost javnosti skoraj v celoti ukradla njena oprava.
Štirikratna zmagovalka turnirjev za grand slam je na igrišče stopila v črnem ceremonialnem krilu in bogato okrašenem topu brez rokavov. Ko je odložila vrhnji sloj oblačila, se je razkrila obleka z bleščicami, ki pod žarometi menda spominja na pariški nočni sijaj. Po dvoboju je dejala, da jo je navdihnil prav osvetljeni Eifflov stolp. »Zelo couture,« je opisala svojo opravo. »Spominja me na Eifflov stolp, ko zasveti ponoči.«
Obleko je zasnoval Nike v sodelovanju s švicarskim modnim oblikovalcem Kevinom Germanierjem. Igralka pri tem ni skrivala, da modo dojema kot del športnega spektakla. »Športniki smo del zabavne industrije,« je dejala. »Prihod na igrišče na turnirjih za grand slam je eden redkih trenutkov, ko se lahko počutim kot modna vplivnica.«
Toda njena modna izbira je na spletu sprožila burne odzive. Medtem ko so številni občudovali drznost in kreativnost teniške igralke, so se pojavili tudi kritični komentarji, češ da takšna oprava ne sodi na teniško igrišče. Nekateri konservativnejši ljubitelji tenisa so zapisali, da je takšen videz nespoštljiv do tradicije športa, drugi pa so menili, da bi morala biti športnica bolj »umirjena« in manj vpadljiva.
Moda kot izraz identitete in osebnega glasu
Za Naomi Osaka moda ni zgolj estetski dodatek, ampak način izražanja. Japonka je v preteklosti večkrat odkrito govorila o svojih težavah z medijsko anksioznostjo in duševnim zdravjem. Prav zato ji oblačila pomenijo način komunikacije s svetom. »Ne govorim veliko, zato lahko govorim skozi svoja oblačila,« je povedala med turnirjem. Dodala je, da ji moda omogoča svobodo izražanja z izbiro barv, vzorcev in materialov. Po njenem mnenju je tenis v zadnjih letih izgubil igrivost in individualnost, ki sta nekoč zaznamovali šport.
Osaka je sicer že večkrat navdušila s svojimi modnimi nastopi. Na lanskem odprtem prvenstvu ZDA je nosila rdečo opravo z bleščečimi vrtnicami v laseh, na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije pa je pozornost vzbudila z videzom, navdihnjenim z meduzami, ki je vključeval širok klobuk in tančico.
Kljub temu pa se zdi, da del teniške javnosti še vedno težko sprejema dejstvo, da lahko športnice svojo podobo uporabljajo kot del osebne identitete. Ko ženska na igrišču izstopa z drzno opravo, se hitro pojavijo očitki, da šport spreminja v modno brv. Če je obleka preveč oprijeta, jo označijo za neprimerno. Če ni dovolj elegantna, jo kritizirajo zaradi pomanjkanja glamurja. Ženske športnice so tako pogosto ujete v nemogoč položaj, v katerem skoraj ni mogoče zadovoljiti vseh pričakovanj.
Dolga zgodovina sporov okoli ženskih športnih oblačil
Primer Naomi Osaka ni osamljen. Tenis ima dolgo zgodovino nadzora nad ženskimi telesi in oblačili. Eden najbolj znanih primerov sega v leto 1985, ko je ameriška igralka Anne White v Wimbledonu nastopila v belem oprijetem kombinezonu iz elastana. Organizatorji so ji po dvoboju naročili, naj naslednjič obleče nekaj bolj »primernega«.
Podobna polemika se je razvila leta 2018 okoli Serene Williams. Američanka je na Roland Garrosu nosila črn kompresijski kombinezon, ki ji je po porodu pomagal pri preprečevanju krvnih strdkov. Kljub zdravstvenemu razlogu je francoska teniška zveza opravo prepovedala, kar je sprožilo ogorčenje javnosti. Williamsova se je nato na OP ZDA pojavila v posebni Nikovi tutu opravi, s katero je simbolično odgovorila kritikom.
Po burnih odzivih je ženska teniška zveza WTA pozneje vendarle posodobila pravila oblačenja ter dovolila nošenje pajkic in kompresijskih hlač brez obveznega krila. Tudi Wimbledon, sinonim za stroga pravila oblačenja, je leta 2023 nekoliko omilil svoj tradicionalni kodeks.
Kljub spremembam pa odzivi na oprave športnic razkrivajo, da so stari predsodki še vedno močno prisotni. Ženska telesa ostajajo predmet nadzora, komentarjev in moralnih ocen, medtem ko se moški športniki s podobnimi vprašanji skoraj ne srečujejo. Nekdanja britanska teniška igralka Annabel Croft je po tekmi dejala, da si številne igralke ne bi upale stopiti na igrišče v tako ekstravagantni opravi, saj bi jih pritisk pričakovanj lahko zlomil. »Če prideš na igrišče v tako posebni opravi, moraš imeti samozavest, da jo znaš nositi in hkrati pokazati še vrhunski tenis,« je poudarila.
Naomi Osaka je očitno dokazala, da zmore oboje. Zmagala je na igrišču in hkrati odprla razpravo o tem, zakaj je izražanje žensk v športu še vedno tako pogosto tarča kritik. Medtem ko nekateri v njeni obleki vidijo pretiravanje, drugi vidijo športnico, ki si upa sama odločati o svoji podobi in identiteti. Morda pa prav tenis potrebuje še nekaj časa, da odraste in sprejme dejstvo, da samozavest, moda in športnost niso nasprotja, temveč lahko soobstajajo. Naomi Osaka pa naj se še naprej blešči, tako na igrišču kot zunaj njega.
