V Marini Portorož je minuli konec tedna potekala jubilejna, trideseta Internautica, mednarodna razstava navtike, ki je tudi letos združila sejemski blišč, poslovne pogovore, radovedne obiskovalce in začetek poletne domišljije. Med belimi šotori, zastavami razstavljalcev in plovili, privezanimi ob pontonih, se je hitro pokazalo, da se na tak dogodek ni prišlo samo kupovat. Nekateri so stopali na palube z zelo konkretnimi vprašanji, drugi so bolj počasi hodili med čolni, pogledovali v kabine, tipali materiale in za nekaj minut preizkušali občutek življenja, ki ga navtični sejmi znajo prodajati skoraj tako dobro kot same barke.
Organizatorji so Internautico predstavljali kot najpomembnejši navtični sejem na Jadranu. Na več kot 35.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo več kot 350 razstavljalcev in več kot tisoč blagovnih znamk, na ogled pa je bilo več kot 200 novih plovil. Številke so bile sejemsko velike, a so na razstavišču dobile zelo konkretno obliko: v nekaj korakih se je obiskovalec premaknil od manjših čolnov in navtične opreme do plovil, pri katerih je bilo jasno, da so bila za večino predvsem predmet občudovanja. Odprtje je imelo tudi nekaj pričakovanega protokola, a pravi razlog za prihod v marino je bil drugje. Internautica je dogodek, na katerem se katalogi, spletne predstavitve in promocijski videi spremenijo v sedeže, krmila, premce, kabine in motorje.
Slovenska rešitev za manjšo porabo
Mednarodna imena in uveljavljene znamke so letos dopolnjevali tudi primeri slovenskega razvojnega znanja. Najbolj izrazit med njimi je bil flying fish 28 podjetja Podkrižnik, devetmetrski gumenjak, ki temelji na katamaranskem trupu in fiksnih podvodnih krilih oziroma hidrofoilih. Kot je pojasnil Gal Potrč Pajk, eden od ustanoviteljev, pri predstavitvi plovila, ima čoln dva plovca, med njima zračna kanala, v teh pa dva para hidrofoilov, ki med plovbo podprejo težo plovila in ga dvignejo iz vode. »S tem omogočimo manj stika z vodo in zato manj trenja, kar pomaga pri porabi,« je dejal.
Posebnost flying fisha ni v tem, da bi čoln povsem zapustil vodno gladino, temveč prav v tem, da ostane z njo v stiku. Kot je pojasnil Potrč Pajk, je pri številnih plovilih s hidrofoili eden največjih izzivov nadzor leta oziroma tako imenovani flight control: če se plovilo v celoti dvigne iz vode, mora sistem zelo natančno uravnavati njegovo lego, kar je tehnološko zahtevno in drago. Pri flying fishu so se temu izognili. Hidrofoili so plovilo med vožnjo delno dvignili in razbremenili, niso pa ga povsem odlepili od vode. »V našem primeru tako čoln ne zapusti vode oziroma se je še vedno dotika, foil pa ga vseeno dviguje,« je pojasnil. Plovilo je tako ohranilo del prednosti hidrofoilinga, predvsem manjši upor in manjšo porabo, brez najzahtevnejših in najdražjih sistemov, ki jih potrebujejo plovila, ki v celoti »letijo« nad vodo. Takšna zasnova je pomembna tudi za plovbo na bolj razgibanem morju, to pa zato, ker zračna kanala med plovcema delujeta kot nekakšna zračna blazina, kar naj bi omogočalo mehkejšo plovbo. »Ravno to je ena glavnih prednosti tega plovila: bistveno mehkejša plovba in manjša poraba goriva,« je dejal sogovornik. Pri flying fishu se je zato prihodnost navtike kazala nekoliko drugače kot zgolj skozi elektrifikacijo. Ni šlo samo za vprašanje, kakšen motor poganja plovilo, temveč tudi za to, kako učinkovito se plovilo sploh premika skozi vodo.
Podjetje je plovilo v Portorožu predstavilo prvič. Internautica je bila zanj tudi preizkus trga. »To je naš prvi sejem, svetovna premiera in tukaj zdaj testiramo trg,« je povedal Gal Potrč Pajk. Proizvodnja naj bi potekala v Sloveniji, saj so po njegovih besedah kalupi in orodja že pripravljeni za začetek proizvodnje. Najprej nameravajo nagovoriti jadransko regijo, ker je čoln po njihovi oceni prilagojen prav temu okolju, nato pa se širiti naprej po Evropi. »Človek mora nekako pametno začeti uporabljati svoje resurse in mi jih bomo začeli v Evropi,« je dodal.
Od slovenskega prototipa do velikih jaht
Flying fish 28 ni bil edina premiera, ki je zaznamovala jubilejno Internautico, je pa bil eden tistih primerov, pri katerih je bilo mogoče prihodnost navtike povezati tudi s slovenskim znanjem. Ob njem so si obiskovalci lahko ogledali še vrsto drugih novosti in večjih plovil. Med najbolj opaznimi je bila svetovna premiera novega technohulla alpha 45, hitrega in zmogljivega luksuznega gumenjaka, med največjimi plovili na razstavi pa je izstopala ferretti yachts INFYNITO 90. Na ogled so bili tudi modeli iz portfelja skupine Ferretti, med njimi pershing 6X, wallypower 58, ferretti yachts 500, itama 45RS in riva 38 rivamare.
Prav ta razpon je dobro povzel značaj letošnje Internautice. Na enem koncu so bila plovila, ki so nagovarjala prestiž, hitrost in luksuz; na drugem tehnične rešitve, pri katerih so bili v ospredju manjša poraba, stabilnost in drugačen stik z morjem. Sejem je zato deloval kot prostor, kjer se je navtika kazala v več oblikah hkrati: kot poslovna priložnost, poletna fantazija, tehnološki laboratorij in razstava predmetov, ob katerih večina obiskovalcev (najbrž) predvsem sanja.
