Ob poletnih temperaturah, ki krepko presegajo 30 stopinj Celzija, se mnogi soočajo z nenadnim padcem teka. Kljub manjšemu vnosu hrane pa strokovnjaki opažajo presenetljiv in na videz protisloven trend: v poletnih mesecih še vseeno pogosto pridobivamo telesno težo. Ta paradoks je neposredna posledica kompleksnega navzkrižja med biološkimi zaščitnimi mehanizmi telesa in sezonskimi spremembami življenjskega sloga.
Ko živo srebro pokaže visoke temperature, se človeški organizem močno trudi ohraniti optimalno središčno temperaturo 37 stopinj Celzija, ki je ključna za delovanje encimov in presnove. Prebavljanje hrane, še posebno beljakovin in težkih živalskih maščob, proizvaja dodatno telesno toploto. Ta pojav je v medicini znan kot termični učinek hrane. Da bi preprečilo pregrevanje in dodatno obremenitev srčno-žilnega sistema, telo naravno zavira občutek lakote.
Izguba teka
Beth Czerwony, strokovnjakinja za prehrano s priznane ameriške Klinike Cleveland, poudarja, da je izguba teka v vročini premišljena obrambna strategija. K temu prispeva tudi pospešeno znojenje. »Izguba tekočine lahko privede do blage dehidracije, zaradi česar se upočasni delovanje črevesja,« pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da telo v teh razmerah nujno daje prednost nadomeščanju tekočine, zato pogosteje čutimo žejo kot lakoto.
Fiziološke spremembe spremljajo tudi izrazita hormonska nihanja. Gordon Fisher z Univerze v Alabami je opozoril na raziskave, ki kažejo, da vročina spodbuja nastajanje serotonina, ki deluje kot močan zaviralec teka. Hkrati visoke temperature zmanjšujejo raven ključnega črevesnega hormona, ki možganom običajno sporoča, da smo lačni. Znanstveni podatki te trditve podpirajo. Študija britanske Univerze v Bedfordshiru iz leta 2020 je pokazala, da posamezniki pri 30 stopinjah Celzija spontano zaužijejo v povprečju okoli 250 kilokalorij manj na dan v primerjavi z dnevi, ko temperature dosegajo zgolj 20 stopinj.
Vedenjske spremembe
Kljub tem močnim biološkim zavoram pri uživanju hrane pa tehtnica ob koncu poletja pogosto pokaže višjo številko. Strokovnjaki ta pojav pripisujejo štirim ključnim vedenjskim spremembam.
Prvič, zaradi upada želje po težkih in toplih obrokih se ljudje pogosteje zatekajo k hitrim prigrizkom prek celega dneva. Ta neprekinjeni vnos, čeprav majhen, hitro preseže kalorično vrednost običajnih obrokov.
Drugič, zaradi povečane žeje naraste vnos tekočin. Pogosto vodo zamenjajo sladkane pijače, ledeni čaji, sadni sokovi in poletni alkoholni koktajli. Ti napitki povečajo dnevni vnos kalorij, ne da bi ob tem prispevali k občutku sitosti.
Tretjič, vročinski stres sili ljudi k zadrževanju v ohlajenih prostorih. Zmanjšano gibanje neposredno pomeni manjšo porabo energije.
In četrtič, epidemiološke študije kažejo, da človeško telo v vročem okolju preide v svojevrsten »energijsko varčni način«. Ker mu ni treba kuriti kalorij za ohranjanje telesne toplote (kot to počne pozimi), se dnevna poraba energije ob nespremenjenih preostalih dejavnikih zmanjša, po nekaterih ocenah celo do deset odstotkov.
