Naj vas v teh vedno bolj toplih oziroma že kar vročih dneh malce osvežimo: predstavljajte si, da v zimskem jutru na cesto zapelje stol, pod njim pa ropota kuhinjski mešalnik. Ljudje se umikajo, konji prhajo, iz troblje pa se vali oblak bencinskih hlapov. Tako približno je bilo januarja pred 140 leti videti rojstvo prvega serijskega avtomobila na svetu. Oziroma, če smo natančni: tistega leta je Karl Benz, lastnik vozila, poimenovanega benz patent-motorwagen, ki ga je izdelal leto prej, vložil patent, s kasnejšo odobritvijo pa si je zagotovil status nesmrtnega.
Pa čeprav so ga, kot domala vse pomembne izumitelje, številni takrat gledali malce postrani. In se na glas spraševali, zakaj bi sploh kdo hotel zapraviti 600 mark, kolikor je malce kasneje stal, za trikolesno vozilo, ki je bilo vse prej kot popolno. Poganjal ga je denimo enovaljni bencinski motor, ki je razvil komaj 0,9 konjske moči, kolikor dandanes premorejo povsem povprečni – kuhinjski mešalniki. Najvišja hitrost je znašala 16 kilometrov na uro, kar pomeni, da se je premikal počasneje, kot se človek med tekom. Tudi zato, pa čeprav je šlo takrat za pravo čudo tehnike, so do leta 1893 izdelali le 25 primerkov. Javnost pač enostavno (še) ni zaupala »kočiji brez konjev«, ob tem pa je prodajo zaviral tudi – strah pred eksplozijami. A tu je na sceno stopila Bertha Benz, Karlova žena, brez katere bi nemara še nekaj let ali desetletij vozili vozove. Avgusta 1888 se je namreč s sinovoma Eugenom in Richardom z motorwagnom odpravila na 106 kilometrov dolgo pot iz Mannheima v Pforzheim, s čimer je želela dokazati, da je avtomobil uporaben za vsakdan.
Med potjo je Bertha rešila kar nekaj težav. Ko so odpovedale lesene zavore, je denimo našla čevljarja, ki je nanje pribil usnje – s tem je na neki način izumila prve zavorne obloge v zgodovini. V lekarni v Wieslochu pa je natočila pet litrov ligroina, ki je poganjal motor; bencinskih črpalk seveda takrat še ni bilo. Po prihodu na cilj je poslala telegram možu, v katerem je zapisala, da je avto praktičen, prenočila v hiši svoje mame in se tri dni kasneje vrnila domov. Možu pa priporočila, da v avto vgradi dodatno prestavo za vožnjo v klanec. »Le en človek je vztrajal z menoj v trenutkih, ko smo bili blizu propada. To je bila moja žena. Pogumno mi je pomagala dvigniti jadro v najinem zakonskem čolničku in mi pokazala pravo smer, smer rešitve,« je kasneje zasluge za uspeh prvega avtomobila Berthi, ki je celoten projekt tudi financirala, pripisal Karl Benz.
