Ob njeni stoletnici so v filmskem muzeju ameriške filmske akademije odprli razstavo z naslovom Marilyn Monroe: hollywoodska ikona. Razstava vključuje na stotine njenih predmetov, med drugimi znano rožnato obleko, ki jo je nosila med ikoničnim nastopom skladbe Diamonds Are a Girl's Best Friend v filmu Nekateri so za vroče iz leta 1949.
V junijski program muzeja filmske akademije so uvrstili tudi projekcije njenih filmov, vključno s filmi Asfaltna džungla, Sedem let skomin in Neprilagojeni. Za vrhunce njene zvezdniške kariere, ki se je začela s filmom noir Niagara, veljata tudi komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin in Nekateri so za vroče.
Dražbena hiša Julien's Auctions bo na dražbo postavila skoraj dvesto kosov, ki jih je Monroejeva imela v lasti. Poleg njenih osebnih predmetov, kot so ročno napisani recepti in njena prepoznavna šminka blagovne znamke Elizabeth Arden, bodo naprodaj tudi še njene neobjavljene fotografije in nedokončan kratki film Something's Got to Give.
Ob obletnici rojstva ji bodo v Kitajskem gledališču, kjer so skupaj ovekovečeni odtisi rok Monroejeve in njene soigralke v filmu Gospodje imajo raje plavolaske iz leta 1953 Jane Russell, oboževalci danes zapeli pesem pesem Vse najboljše, ki se navezuje na njeno slavno serenado predsedniku Johnu F. Kennedyju. Na mestu, ki velja za simbol zlate dobe Hollywooda, bodo postavili tudi sto vrtnic in torto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pomemben lik, ki predstavlja moč žensk
Prvega junija 1926 rojena zvezdnica še danes velja za ključno osebnost popularne kulture. Od prvih pin-up fotografij, posnetih v času, ko je bila še mlada manekenka z imenom Norma Jeane, do njenega zadnjega intervjuja za revijo Life in ganljivih posnetkov, posnetih na plaži v Santa Monici leta 1962, je bila ena najbolj fotografiranih oseb na svetu.
Po težkem otroštvu, ki ga je preživela med sirotišnicami in rejniškimi družinami, se je poročila pri 16 letih. Prvi stik z zvezdništvom je imela leta 1944, ko je delala v proizvodnji in jih je obiskal fotograf z namenom fotografirati ženske, ki so med drugo svetovno vojno delale v tovarni. Kmalu zatem se je podala v svet manekenstva, se ločila od moža in si rjave lase pobarvala na platinasto blond ter s tem dosegla svoj ikonični videz.
Kot poroča spletni portal Deutsche Welle, Monroejeva danes ni vidna le kot seks simbol generacije, temveč velja tudi za pomembno figuro, ki predstavlja moč žensk v filmski industriji. Pomemben korak se je zgodil konec leta 1954, ko je ustanovila svojo produkcijsko hišo.
Avgusta 1962 je v starosti 36 let umrla zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet v svojem domu v Brentwoodu.