Spet smo dočakali dan, bolje rečeno noč, premikanja urinih kazalcev za eno uro nazaj – s 3. na 2. uro – in s tem znova prešli na zimski čas.
Vzporedno s tem pa se v Evropi odpira tudi staro vprašanje: zakaj še vedno prestavljamo uro, če je evropski parlament že pred leti podprl ukinitev te navade? Razprava se je znova razživela, ko je štiriinštirideset evropskih poslancev iz 15 držav in šestih političnih skupin ministre držav članic, pristojne za promet, pozvalo, naj odblokirajo pogajanja o odpravi sezonskega premikanja ure. Pobudo je vodil nemški evropski poslanec Peter Liese, poroča rapporteur.com. Po njegovem mnenju države že predolgo odlašajo z odločitvijo o vprašanju, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje milijonov Evropejcev.
Večina za ukinitev
Evropska komisija je predlog za odpravo sezonskega premikanja ure predstavila leta 2018, potem ko je v javnem posvetovanju sodelovalo približno 4,6 milijona ljudi. Med sodelujočimi jih je 84 odstotkov podprlo ukinitev te prakse. Odziv je bil izjemen in je okrepil pričakovanja, da se bo Evropa po desetletjih premikanja kazalcev vendarle odločila za drugačen sistem.
Leto pozneje je evropski parlament predlog podprl s 410 glasovi za in 192 proti. Takrat je bilo predvideno, da bi premikanje ure odpravili že leta 2021. Toda za dokončno spremembo ni dovolj odločitev parlamenta, saj se morajo dogovoriti tudi države članice – te pa v Svetu EU še vedno niso dosegle skupnega stališča. Predlog je tako obstal, čeprav ga Evropska unija uradno ni opustila.
Javno posvetovanje sicer ni bilo referendum, saj so se ga ljudje udeležili prostovoljno. Kljub temu je jasno pokazalo, da si sodelujoči želijo spremembe.
Največja težava: poletni ali zimski čas?
Največja ovira je vprašanje, kateri čas bi obdržali za stalno. Bi pozimi in poleti veljal zimski čas, ki ga pogosto označujemo tudi kot standardni oziroma običajni čas, ali bi se odločili za trajni poletni čas?
Kaj so plusi in minusi? Pri stalnem poletnem času bi bili večeri svetlejši, pozimi pa bi sonce vzhajalo pozneje, kar bi pomenilo tudi temnejša jutra. Pri stalnem zimskem času bi bilo svetleje prej zjutraj, vendar bi se zvečer hitreje stemnilo. Odločitev bi zato vplivala na delovne in šolske urnike, promet ter vsakodnevne navade ljudi.
Težava je tudi v usklajevanju med državami. Če bi sosednje članice izbrale različne časovne režime, bi se lahko povečale razlike v urah med posameznimi deli Evrope. To bi prineslo dodatne zaplete pri čezmejnem prometu, železniških in letalskih povezavah ter poslovanju. Zato države vztrajajo, da je treba posledice morebitne spremembe natančno preučiti in se o njej dogovoriti skupaj.
Zadnja leto, ko se EU sooča z zaporednimi krizami, je razprava o premiku ure zamrla.
Nova analiza naj bi bila pripravljena do konca leta
Eden od argumentov za nadaljnje odlašanje je bilo pomanjkanje celovite ocene posledic ukinitve, poroča Euronews. Evropska komisija je zato letos začela pripravljati novo analizo, ki naj bi bila končana do konca leta. Ta naj bi pomagala razjasniti, kakšne bi bile posledice opustitve premikanja ure za države članice in njihovo prebivalstvo.
Podporniki ukinitve medtem opozarjajo tudi na vpliv spreminjanja ure na spanje in počutje, tudi obljubljeni prihranki energije, ki so bili eden od ključnih razlogov za uvedbo poletnega časa, danes niso več tako prepričljiv argument, kot so bili nekoč.
Se bo Evropa letos vendarle premaknila z mrtve točke?
Najnovejši poziv evropskih poslancev kaže, da vprašanje še zdaleč ni pozabljeno. Toda tudi tokratni poziv sam po sebi ne pomeni, da bo premikanje ure kmalu odpravljeno. Dokler se države članice ne dogovorijo o skupni rešitvi in dokler spremembe ne potrdita pristojni instituciji EU, bo veljal sedanji sistem.
To pomeni, da bomo uro tudi prihodnjo pomlad predvidoma premaknili naprej, jeseni pa znova nazaj. Nedeljska dodatna ura spanja bo tako za zdaj predvsem kratka sprememba v vsakdanjem ritmu, ne pa začetek konca navade, ki jo je Evropa želela opustiti že pred leti.
