Serija Afrika: Divji dom (Africa Earth's Wild Home) sega od afriških puščav in gozdov do džungel, gora in otokov, kjer razkriva življenje živali in njihove prilagoditve. Naravovarstveni ekolog in raziskovalec ter strokovnjak za krokodile in luskavce Matt Shirley je sodeloval pri snemanju epizode o afriških gozdovih in nenavadni populaciji krokodilov, ki živi v jamskem sistemu, o teh živalih pa je za Nedeljski dnevnik med drugim dejal: »Krokodili so lahko precej dolgočasni – dokler nenadoma niso več. Takrat moraš biti pripravljen.«
Kako bi serijo primerjali z velikimi naravoslovnimi serijami BBC, kot je Planet Zemlja?
Težko je vleči jasne ločnice. Vsi ti projekti predstavljajo vrh naravoslovnega dokumentarizma. Seveda so med njimi razlike, pri snemanju pa imaš včasih tudi več sreče kot drugič. Lahko pa rečem, da je ta serija na najvišji ravni, in mislim, da jo bo občinstvo vzljubilo.
Kaj vidimo v epizodi, pri kateri ste sodelovali?
Epizoda je posvečena gozdovom. V njej so poleg krokodilov predstavljeni gozdni sloni, molji, luskavci in gorile. Tudi sam sicer veliko delam z luskavci, zato mi je bilo še posebej lepo videti te posnetke.
Zgodba o krokodilih se začne z enim krokodilom, ki živi v jamskem sistemu, ter njegovim vsakodnevnim lovom in bojem za preživetje. Nato se kader razširi in nenadoma ugotoviš, da sploh ni sam. V jami je še 10, 20, 30, 40 ali 50 drugih krokodilov. Zelo zanimivo je opazovati, kako živijo skupaj, kako se odzivajo drug na drugega ter kako preživijo v tem okolju skupaj z netopirji in drugimi živalmi. Na koncu pokažemo tudi, kako smo te posnetke naredili. Včasih samo sediš pred zaslonom in čakaš, da krokodil končno nekaj naredi. Krokodili so lahko precej dolgočasni, dokler nenadoma niso več. Takrat moraš biti pripravljen.
Od kod vaše zanimanje za krokodile?
Že kot otrok sem bil pravi navdušenec nad plazilci. Krokodili so nekakšni kralji plazilcev. Ko sem jih začel podrobneje preučevati, sem ugotovil, da so izjemen model za razumevanje sveta okoli nas. Preživeli so milijone let in se prilagajali različnim okoljskim razmeram, zato se lahko z njihovim preučevanjem veliko naučimo o evoluciji. Pomembni so tudi za razumevanje ekologije. Če krokodile odstraniš iz okolja, lahko zelo neposredno spremljaš posledice za prehranjevalno verigo in celoten ekosistem.
Pri njih je zanimivo tudi to, da imamo različne možnosti varovanja. Lahko jih neposredno zaščitimo ali zavarujemo njihovo življenjsko okolje, lahko pa izkoristimo tudi kulturni odnos med ljudmi in krokodili ter lokalne prebivalce spodbudimo, da jim začne biti mar za njihovo prihodnost. Pri številnih vrstah tega ni mogoče narediti na enak način.
Kateri afriški ekosistemi so najbolj ogroženi?
Med najbolj ogroženimi so žal mokrišča. Ne nujno zato, ker bi povsod izginjala ali se izsuševala, ampak zaradi čezmernega ribolova in lova, onesnaževanja, pozidave ter sedimentacije. Zaradi vsega tega izgubljajo svojo funkcionalnost. Zelo ogroženi so tudi gozdovi, saj jih krčimo zaradi kmetijstva in človekovega razvoja. Težave imajo tudi številni otoški ekosistemi.
Koliko lahko serije, kot je ta, dejansko pomagajo pri varovanju narave?
Zagotovo imajo učinek. Ljudem, ki teh krajev sicer ne morejo obiskati, omogočijo, da jih spoznajo in z njimi vzpostavijo odnos. Potrebujemo osebne zgodbe o posameznih vrstah ali celo posameznih živalih, ker tako nastane povezava z gledalcem. Priznajmo si: ljudje varujemo predvsem tisto, za kar nam je mar ali od česar imamo korist. Bolj ko ljudi povežeš z naravo, čustveno ali racionalno, več možnosti je, da bodo razumeli, zakaj jo je treba varovati. Dokumentarci jim pomagajo, da jim začne biti mar.
Ste med snemanjem tudi sami odkrili kaj novega o krokodilih?
To je bil pravzaprav eden največjih užitkov pri sodelovanju pri tej seriji. Sam proces snemanja smo lahko uporabili kot raziskovalno metodo. Ko so snemalci v šotoru prek monitorjev spremljali kamere v jamah, so hkrati zbirali podatke tudi zame. Posnetki nam omogočajo, da oblikujemo precej bolj utemeljene hipoteze. Preden so te živali postale zanimive za dokumentarne serije, smo o njih vedeli zelo malo. Komaj smo vedeli, da sploh obstajajo. Skozi ta proces smo se o njih ogromno naučili.
