Slavna slika Zvezdna noč nizozemskega postimpresionističnega slikarja Vincenta van Gogha je morda nastala na podlagi resničnega opazovanja nočnega neba, ne zgolj umetnikove domišljije. Portal CNN poroča o odkritju južnokorejskih raziskovalcev, ki menijo, da bi lahko razporeditev zvezd na sliki ustrezala nebu 22. julija 1889 v zgodnjih jutranjih urah.
Več kot stoletje je veljalo prepričanje, da je van Gogh pri ustvarjanju slike, ki jo je naslikal leta 1889 med bivanjem v psihiatrični ustanovi v kraju Saint-Rémy-de-Provence na jugu Francije, združil domišljijo, spomine in prizore, ki jih je opazoval skozi zamreženo okno svoje sobe. Nova raziskava, objavljena v četrtek v znanstveni reviji Scientific Reports, pa ponuja drugačno razlago.
Raziskovalci iz južnokorejskega vesoljskega podjetja SLLAB in z univerze Kyung Hee v Seulu so s pomočjo ene od van Goghovih risb določili približno lokacijo pokrajine, ki jo prikazuje Zvezdna noč. Nato so računalniško simulirali videz neba nad tem območjem v različnih časovnih obdobjih. Simulacija je pokazala, da so bili 22. julija 1889 Luna, Venera in zvezdna kopica Hijade razporejeni podobno kot na sliki. Luna je bila visoko na desni strani neba, Venera nižje na levi, med njima pa je bila kopica zvezd v ozvezdju Bika.
Kaj pravijo umetnostni zgodovinarji?
Umetnostni zgodovinarji nastanek Zvezdne noči običajno umeščajo v sredino junija 1889. Pri tem se opirajo tudi na pismo, ki ga je van Gogh okoli 18. junija napisal bratu Theu in v katerem je omenil novo študijo zvezdnatega neba. Toda po navedbah raziskovalcev se Luna sredi junija ni ujemala z obliko na sliki: takrat je bila skoraj polna, medtem ko je van Gogh naslikal svetel krajec. Poleg tega v času okoli poletnega solsticija pred zoro ne bi bilo mogoče videti tako izrazite razporeditve zvezd, kot jo prikazuje slika. Možnost, da je van Gogh sliko dokončal pozneje, podpirajo tudi predhodne analize platna. Te nakazujejo, da je umetnik mesta, namenjena zvezdam, pustil nepobarvana in jih zapolnil šele po tem, ko je naslikal modro nebo. To bi lahko pomenilo, da je razporeditev zvezd načrtoval vnaprej.
Ugotovitve je treba jemati s pridržkom
Raziskava ima več omejitev. Vremenski zapisi iz 19. stoletja so manj natančni od sodobnih meritev, poleg tega znanstveniki ne morejo ugotoviti, kdaj je van Gogh začel slikati in ali je platno pozneje še predeloval. Za natančnejšo določitev datuma bi bili potrebni dodatni zgodovinski vremenski podatki iz Francije ter morebitna ohranjena pisma, ki jih je van Gogh pisal drugim slikarjem in v katerih bi lahko omenjal nastanek Zvezdne noči. Nova študija tako ne dokazuje, da je slikar nebo prenesel na platno v enem samem trenutku. Ponuja pa možnost, da se za eno najbolj prepoznavnih umetnin na svetu skriva resnično astronomsko opazovanje, ki ga je van Gogh preoblikoval s svojo značilno umetniško svobodo.
