Devetdeseta leta so bila za Donalda Trumpa obdobje velikih finančnih tveganj, odmevnih poslovnih neuspehov, odmevnih porok in vztrajnega grajenja javne podobe uspešnega poslovneža. V newyorški visoki družbi se je družil z milijonarji, med njimi tudi z Jeffreyjem Epsteinom, kasneje obsojenim spolnega prestopništva, ter se uveljavljal v svetu lepotnih tekmovanj, piše švicarski javni medij SRF.
Čeprav so se njegova podjetja spopadala z velikanskimi dolgovi in stečaji, je Trump znal ohranjati prepoznavnost in ustvarjati vtis, da ima položaj pod nadzorom. Ta podoba mu je pozneje pomagala tudi na poti v politiko.
Igralnica za 1,1 milijarde dolarjev in finančni zlom
Trump je v devetdeseta leta vstopil z ločitvijo od prve žene Ivane Trump in odprtjem velikanskega igralniškega kompleksa Taj Mahal v Atlantic Cityju. Za projekt, ki je bil tedaj predstavljen kot največja igralnica na svetu, je namenil približno 1,1 milijarde dolarjev. Naložbo je financiral tudi z visoko obrestovanimi obveznicami.
Odprtje je bilo prava medijska predstava, na kateri je nastopil tudi Michael Jackson. Toda razkošni projekt ni prinašal dovolj denarja za odplačevanje dolgov. Julija 1991 je Taj Mahal vložil predlog za stečajno zaščito.
Kmalu sta v stečaj zašli tudi drugi Trumpovi igralnici v Atlantic Cityju. Hkrati so zaradi recesije padale vrednosti nepremičnin v New Yorku, Trumpovo premoženje pa je po nekaterih ocenah zdrsnilo na nič.
Njegov poslovni imperij je bil kljub temu prevelik, da bi ga banke preprosto pustile propasti. Upniki so presodili, da je nadaljevanje poslovanja podjetij zanje ugodnejše kot izguba denarja, ki so ga posodili.
Leta 1992 je Trump prodal letalsko družbo Trump Shuttle, ki nikoli ni poslovala z dobičkom. Istega leta se je začel tudi insolvenčni postopek v zvezi s prestižnim hotelom Plaza na Manhattnu, ki ga je kupil štiri leta prej. Kljub temu je sprva obdržal večinski delež in položaj izvršnega direktorja.
Poroka z Marlo Maples in druženje z Epsteinom
Leta 1993 se je Trump poročil z igralko Marlo Maples, s katero naj bi imel razmerje že v času zakona z Ivano. Razkošna poroka je potekala v hotelu Plaza, med gosti pa je bil tudi Jeffrey Epstein, pozneje obsojeni spolni prestopnik.
Trump in Epstein sta bila po navedbah švicarskega javnega medija SRF prijatelja najmanj 15 let, njuna posestva na Floridi pa so bila v bližini. Dokumenti o Epsteinovih letih zasebnega letenja kažejo tudi, da je Trump večkrat potoval z njegovim zasebnim letalom, še navaja SRF.
Več kot 900 milijonov dolarjev izgub
Finančne težave so se nadaljevale tudi sredi desetletja. Po poročanju časnika The New York Times je moral Trump leta 1995 odpisati več kot 900 milijonov dolarjev izgub.
Istega leta je prodal večinski delež v hotelu Plaza. Hkrati je povezal igralnice in hotele v delniško družbo ter jo uvrstil na borzo. Borzna operacija mu je prinesla svež kapital, obenem pa je lahko še naprej nadzoroval uporabo svoje blagovne znamke.
Od lepotnih tekmovanj do Melanije
Med letoma 1996 in 1999 je Trump širil svoj posel z lepotnimi tekmovanji. Kupil je organizacijo Miss Universe, ki je združevala tekmovanja Miss USA, Miss Universe in Miss Teen USA. Organizacijo je imel v lasti do leta 2015.
Leta 1998 je spoznal slovensko manekenko Melanijo Knavs, ki je pozneje postala njegova tretja žena. V istem obdobju se je končal tudi njegov zakon z Marlo Maples.
Trump je nadaljeval nakupe nepremičnin, med drugim novih luksuznih hotelov v New Yorku. Proti koncu desetletja je začel javno razmišljati tudi o kandidaturi za predsednika ZDA na listi Reformne stranke, povezane s teksaškim milijarderjem Rossom Perotom. Do kandidature takrat ni prišlo.
Televizija mu je utrla pot v politiko
Preden je postal politik, je Trump zgradil še televizijsko kariero. Resničnostna oddaja Vajenec (The Apprentice), ki so jo začeli predvajati leta 2004, ga je predstavila kot odločnega in uspešnega poslovneža ter ga približala občinstvu po vseh ZDA.
Prav podoba človeka, ki zna voditi podjetja in sprejemati težke odločitve, je postala pomemben del njegove javne identitete. Ko je v letih 2015 in 2016 vstopil v predsedniško tekmo, je lahko izkoristil prepoznavnost, ki si jo je gradil desetletja.
Njegova zgodba iz devetdesetih tako kaže na veliko razliko med finančnim stanjem njegovih podjetij in javno podobo, ki jo je ustvarjal. Kljub milijardnim izgubam in stečajem je blagovna znamka Trump preživela, njegov sloves uspešnega poslovneža pa mu je pozneje pomagal do Bele hiše.
