Pripovedujete partnerju, kako ste preživeli dan. Morda razlagate nekaj, kar vas je razjezilo, ali delite veselo novico. V odgovor dobite le kratek »mhm«, medtem ko partner še naprej gleda v telefon in s palcem drsi po zaslonu.
Če se to zgodi občasno, verjetno ne gre za večjo težavo. Ko pa takšno vedenje postane vsakodnevno, se lahko pojavi občutek, da nas druga oseba ne posluša več in da ji je vse drugo pomembnejše od nas.
Psihologi za takšno vedenje uporabljajo izraz partner phubbing. Gre za ignoriranje partnerja v skupnih trenutkih zaradi uporabe pametnega telefona.
Telefon ni glavni problem, temveč sporočilo, ki ga pošilja
Obsežna metaanaliza iz leta 2025 je združila 52 raziskav, 58 vzorcev in podatke skoraj 20.000 ljudi. Raziskovalci so ugotovili, da je pogosto ignoriranje partnerja zaradi telefona povezano z manjšim zadovoljstvom v zvezi, manjšo intimnostjo in čustveno bližino ter z občutkom, da se partner na nas ne odziva zares. Pojavljale so se tudi povezave z več konflikti in ljubosumjem.
Bistvo težave ni nujno v telefonu samem, temveč v sporočilu, ki ga lahko njegovo nenehno preverjanje posreduje drugi osebi: »To, kar počnem na telefonu, je trenutno pomembnejše od tebe.«
Čeprav tega morda sploh ne mislimo, lahko partner takšno vedenje razume kot zavrnitev. Še posebej, če se ponavlja tudi med pogovori, skupnimi obroki ali trenutki, ki naj bi bili namenjeni samo drug drugemu.
Zakaj telefon preverjamo tudi takrat, ko ni potrebe?
Razlogi za takšno vedenje so lahko različni. Metaanaliza je pokazala posebno močno povezavo med ignoriranjem partnerja in problematično oziroma pretirano uporabo digitalnih medijev. S pogostejšim takšnim vedenjem so bili povezani tudi osamljenost, depresivni simptomi in negotovi vzorci navezanosti.
To pa ne pomeni, da partner, ki pogosto uporablja telefon, druge osebe nima rad.
Včasih gre za navado, stalno dosegljivost ali samodejno preverjanje obvestil. Nekateri ljudje telefon vzamejo v roke že ob najmanjšem trenutku tišine, ne da bi se zavedali, kako njihovo vedenje vpliva na bližnje.
Zato je pomembno, da partnerjeve uporabe telefona ne razumemo takoj kot dokaz nezanimanja. Bolj smiselno je pogledati, kako pogosto se to dogaja, v katerih okoliščinah in kako se ob tem počuti druga oseba.
Nevarnost kratkega »mhm«, ki mu nihče zares ne verjame
Verjetno poznate takšen pogovor.
»Mhm, ja.«
»Seveda.«
»Saj sem te slišal.«
Čez dve minuti pa sledi vprašanje: »Kaj si pravzaprav rekel?«
Prav takšne ponavljajoče se prekinitve pozornosti lahko postopoma načnejo odnos. Za občutek povezanosti namreč ni dovolj, da nekdo fizično sedi poleg nas. Pomembno je tudi, da nam namenja pozornost in se odziva na to, kar mu pripovedujemo.
V partnerskem odnosu si želimo občutka, da nas druga oseba vidi, sliši in razume. Če je njena pozornost nenehno razdeljena med nas in zaslon, lahko ta občutek začne izginjati.
Preprosta sprememba, ki lahko izboljša odnos
Rešitev ni nujno v nadzorovanju časa, ki ga partner preživi pred zaslonom, ali v prepovedih uporabe telefona. Za začetek lahko pomaga preprosto pravilo: kadar vam partner pripoveduje nekaj pomembnega, odložite telefon in mu namenite vso pozornost.
Ne le tako, da ga obrnete z zaslonom navzdol na mizo, ampak da ga za nekaj minut dejansko umaknete.
Če vas partnerjeva uporaba telefona moti, se o tem pogovorite brez obtoževanja. Namesto očitka, da ga ne zanimate, lahko poveste, da se počutite preslišane, kadar med pogovorom gleda v zaslon, in da bi si želeli več skupne pozornosti.
Včasih za izboljšanje odnosa ni potrebna velika sprememba. Dovolj je, da nekdo preneha brskati po telefonu, pogleda partnerja in reče: »Kar povej. Poslušam te.«
