»Kapo dol!« so se prejšnji teden vrstili komentarji, ko je na družbenih omrežjih zakrožila novica, da je Velenjčan Uroš Preradović na Škalskem jezeru v Velenju ujel 240 centimetrov dolgega in 91 kilogramov težkega soma. Po ribiško bi rekli, da je ujel kapitalca, in čeprav to ni največji ulovljeni som v Sloveniji, je bil ulov zagotovo eden težjih. Ribič se je namreč s klasično kraparsko opremo odpravil lovit krape, na koncu pa ujel še enkrat daljšo in trikrat težjo ribo, kot je krap.
»Nekaj minut pred 19. uro je na bojlo prijela riba, za katero sem že po prvi minuti vedel, da ni običajen krap,« je srečni ribič v preteklih dneh pripovedoval medijem. Bojla, nekakšna kroglica visokoproteinske hrane, na katero običajno lovijo krape, je očitno zamikala tudi soma. Ko je po 30 minutah boja z njim že upal, da se je som dovolj utrudil, se je merjenje moči in znanja šele začelo. V nekem trenutku mu je pobegnil 300 metrov daleč. »Vsakič ko sem mislil, da ga imam nekoliko pod nadzorom, je ponovno pobegnil. Pri tako veliki ribi je dovolj ena sama napaka, da se vse konča. Vedel sem, v katere dele jezera mu ne smem dovoliti pobegniti, saj bi se lahko tam skril ali zapletel in bi bila borba najverjetneje izgubljena,« je v pogovorih poudaril, da so ga reševali izkušnje in poznavanje domačega terena.
Šele po kakšni uri, ko sta ga z ribiškim kolegom zagledala 20 metrov od obale, sta doumela, da imata opraviti z več kot dvometrskim somom. V Ribiški družini Velenje so potrdili, da je Preradović ujel doslej največjega uradno znanega soma v Škalskem jezeru, prekaljeni ribiči pa ocenjujejo, da je moral imeti vsaj 60 let. Tako velikih in tako starih somov je v naših jezerih najbrž manj kot deset.
Somi so tudi sicer največje kapitalne ribe, ki jih ribiči lahko ulovijo pri nas. Uradnih podatkov o trofejnih ulovih pri nas nimamo, na Ribiški zvezi Slovenije razpolagajo le s tistimi informacijami, ki jim jih prostovoljno posredujejo ribiči sami. Tako doslej za uradno dokazan največji ulov velja 264 centimetrov dolg som, ki ga je oktobra 2022 na Slivniškem jezeru ujel Robert Brzelan ob pomoči ribiškega mentorja Rudolfa Pavlina. Ulovila sta ga s čolna, na kopnem sta ga imela v dobre pol ure, ga zgolj izmerila in to uradno dokumentirala, nato pa spustila nazaj v jezero.
Som, ki se je ujel za rep
Rudolf Pavlin, sicer tudi trener naše najboljše boksarke Eme Kozin, je letošnjega junija na daljavo prek videoklica sodeloval tudi pri ulovu drugega največjega doslej ulovljenega soma, 258 centimetrov dolgega ribjega samca, ki je dodobra namučil koroškega ribiča Bojana Kokala. Tudi on se je na Družmirsko jezero odpravil z drugačnimi načrti. Želel je uloviti ščuko, nato pa se mu je na trnek z repom ujel som.
»Predstavljajte si, kakšna moč je, ko začne takšna riba opletati z repom, zagotovo je ribiča utrudila trikrat bolj, kot bi ga običajen ulov. Na vodi je bil sam, jaz pa sem mu na daljavo svetoval in pomagal prek videoklica. Na koncu mu ga je uspelo spraviti v plitvino in ujeti z rokami,« pripoveduje Rudolf Pavlin, ki ta ulov prav zaradi težavnosti in resnične spretnosti ribiča postavlja v sam vrh. Ribiču ga je uspelo na kopno spraviti po štirih urah, nato ga je kmalu vrnil v vodo. »Tudi to je treba znati,« opozori Pavlin, »takšna riba je po boju utrujena in je ne smemo kar spustiti v vodo, sicer se rado zgodi, da samo še potone. Ribič jo mora v vodo vrniti na vrvi in jo kar nekaj časa tako držati, da se v vodi umiri in odpočije. Vračanje ribe v vodo večkrat traja dlje kot samo lovljenje.«
Da smo v zadnjih mesecih lahko brali o več kapitalnih ulovih somov, za izkušenega ribiča ni presenečenje. »Največji ulovi somov se dogajajo ravno julija in avgusta, predvsem v jezerih, kot sta Škalsko in Družmirsko, saj sta zelo globoki. V plitvejših jezerih, kjer v tem času rado začne primanjkovati kisika, pa so ribe ta čas bolj lene in ne prijemljejo,« pojasni in namigne, da doslej ulovljeni dobra dva metra in pol veliki kapitalci zagotovo niso največ, kar premorejo naša jezera.
»V Slivniškem jezeru je zagotovo tudi som, ki meri več kot tri metre, tudi v Družmirskem jezeru opažamo enega takega, medtem ko jih je takšnih, ki so dolgi več kot 230 centimetrov, okoli deset.« A namigne se tudi, da to še ne pomeni, da jih je enostavno ujeti in da se lahko s takimi ribiškimi trofejami pohvali vsak. »Som je resnično zahtevna in pametna riba, ki ima izjemen občutek in zazna vsak tresljaj. Zato tudi dočaka 60 let in več,« razloži in poudari, da je som zanj ena najbolj plemenitih rib in zato tudi ena njegovih najljubših. Zadnje čase zato lovi le še soma, saj od ribiča zahteva veliko znanja in poznavanje narave. »Spremljati moraš pozicijo lune, vodostaj, vedeti, kdaj se drstijo druge ribe. Včasih ga loviš cel mesec, ga vmes večkrat vidiš, pa na koncu z ulovom ni nič,« pojasnjuje, zakaj je lov na some tako priljubljen. Poleg tega slovenska jezera po izkušnjah ribiča ponujajo lepe pogoje za lov soma. Enega večjih, dolgega 247 centimetrov, je pred dvema letoma ujel tudi ribič na reki Vipavi.
Krapa ujel na ananas
Ne lovijo pa vsi soma, Slovenija je tudi raj za lov krapov, soških postrvi, ščuk, sulcev … Z rekordom v lovu na krapa se lahko pohvali ribič Sandi Golob. Premamil ga je – ne boste verjeli – z ananasom.
Na Savi, na njenem zajezenem delu pri Brežicah, je pred petimi leti skupaj s prijateljem dlje časa lovil krape, a pravega prijema ni bilo. Do neke noči, ko jima je ob treh zjutraj pozvonil zvonček na ribiški palici. Niti v sanjah, čeprav sta se iz njih zbudila, si nista predstavljala, da bosta po 40 minutah pred sabo zagledala rekorderja: 37 kilogramov težkega in 120 centimetrov dolgega krapa. Med kraparji se je za Golobov uspeh takoj razvedelo in v naslednjih dneh so ribiči začeli množično prihajati v Brežice. Ob njihovih vprašanjih o taktiki je razkril le, da se rekorder ni mogel upreti bojli z okusom ananasa.
Doslej največja ujeta soška postrv je merila 121 centimetrov in tehtala 25 kilogramov, kar je skoraj še enkrat toliko, kot sicer zrastejo odrasle postrvi. Pred osmimi leti se je – sicer ne rekordni, a vsekakor kapitalni ulov – nasmehnil dolgoletnemu ribiču Robertu Prandu. Muharil je pri Solkanu in iz Soče potegnil soško postrv, ki je v dolžino merila kar 103 centimetre, težka pa je bila 12,5 kilograma. Ulov ni bil enostaven, z ribo sta moči merila tri četrt ure. Na Soči ribiči sicer vsako leto ulovijo ribe, dolge do 90 centimetrov, izjemne trofeje, ki presegajo meter dolžine, pa samo vsakih 10 do 15 let. Soške postrvi v povprečju zrastejo do 70 centimetrov, zanimivo pa je, da je njihova velikost odvisna od tega, v katerem delu Soče in njenih pritokov živijo. V zgornjih delih vodotoka, ki so plitvejši in revnejši s hrano, zrastejo le tja do 30 centimetrov, v spodnjih predelih, ki so globlji, manj deroči in bolj bogati s hrano, pa tudi prek enega metra.
Po neuradnih podatkih za največjo ulovljeno ščuko velja 137 centimetrov dolga lepotica, ki so jo ujeli v Zbiljskem jezeru, največjega sulca pa so ujeli v Savi. Dolg je bil 135 centimetrov. Sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić poudarja, da gre v vseh primerih le za rekorde, ki so se uveljavili med ribiško srenjo, saj uradnega registra in podatkov o kapitalnih ulovih ne zbirajo. V Sloveniji sicer deluje 64 ribiških družin, vanje pa je včlanjenih okrog 12.000 ribičev.
Kdaj je ulov kapitalen?
Na vprašanje, koliko ribičev v Sloveniji lovi predvsem za trofeje, Miličić nima pravega odgovora. »Jasno pa je,« pravi, »da si vsak ribič želi ujeti tudi trofejno ribo. Nekateri se za to prav specializirajo, a takšnih je malo, saj to terja čas in tudi denar. Imamo pa v Sloveniji dva trofejna ribolovna revirja, eden je na Savi dolvodno od jezu hidroelektrarne Brežice, kjer lovijo velike some, drugi pa na Savi Dolinki do pregrade elektrarne v Mostah, kjer živijo predvsem velike postrvi.«
In kdaj se ribiška sreča sploh šteje za kapitalni ulov? Na ribiški zvezi imajo objavljen osnutek pravilnika o trofejnih ribah, ki sicer še ni uradno potrjen, a se ga ribiči držijo. Pri somu se kapitalni ulov začne pri dolžini 140 centimetrov, pri ščuki in sulcu pri 85 centimetrih, za krapa zadostuje 70, za soško postrv pa 75 centimetrov. Vsekakor pa velja, da mora biti ta ulov tudi zakonit in etičen, poudari Miličić. »Prvi pogoj je, da je ribič ribo ujel na legalen način, da ima pri sladkovodnem ribolovu dovolilnico za ribolov, da lovi z dovoljeno vabo in dovoljenim priborom,« pojasnjuje in se dotakne tudi uplenitve ribe. Prav velenjskemu ribiču so namreč na družbenih omrežjih očitali, da bi moral ulovljenega soma spustiti nazaj v jezero. Miličić poudarja, da ga je uplenil povsem na legalen način in je imel to pravico. Spomni pa na primer ulova soma v Blejskem jezeru, ki je imel celo ime in je bil maskota jezera. Rekli so mu Maks. Pred dvanajstimi leti ga je ulovil avstrijski ribič in uplenil ter si s tem nakopal val zgražanja. Četudi ga je uplenil z vsemi dovoljenji, bi bilo bolje, da bi ga izpustil nazaj v življenje.
