Katastrofalno zrušenje ledenika v Himalaji je za seboj pustilo opustošenje zgodovinskih razsežnosti. Deroča mešanica vode, blata, ledu in skalovja je v sredo zradirala obmejna mesta med Nepalom in kitajsko regijo Tibet, pri čemer je umrlo več kot 600 ljudi, več kot 3000 oseb pa uradno še vedno pogrešajo.
Za preživele, ki so ostali ujeti v na pol zasutih vaseh, kot je Trišuli v okrožju Nuvakot, je prihodnost ovita v popolno negotovost. Bal Bhadur Ghale, 67-letni domačin, ki na tem območju živi že pol stoletja, je preživel zgolj po zaslugi hitrega odziva. Svojo družino je pravočasno popeljal na višje ležeče območje, potem ko je v daljavi nenadoma opazil ogromne količine vode, ki so ob trku s hidroelektrarno spominjale na dvigajoč se dim.
»Videl sem vodo, ki je bruhala v zrak kot dim. Takoj sem otroke in vso družino poslal višje. Nato sem zagledal deročo vodo, ki je pri hidroelektrarni odnašala skale, in stekel še višje,« je pripovedoval.
Stiska tisočih
Njegovo pričevanje odraža stisko tisočih, ki so v nekaj minutah izgubili znance, premoženje in občutek varnosti. »Vsako jutro, ko se zbudim in vidim to opustošenje, se mi trga srce. Misli so povsem meglene,« opisuje travmo in dodaja, da je izginilo ogromno ljudi s tamkajšnje tržnice. »Zakaj moramo doživljati kaj takega? Zmešalo se mi bo. Prijateljev s tržnice ne morem priklicati, izginili so. V Trišuli Bazarju niti ne vem, koliko ljudi je pogrešanih.«
Rdeči križ ocenjuje, da je najnovejša naravna katastrofa prizadela več kot 90.000 prebivalcev. Silovit poplavni val je uničil ključno infrastrukturo, odnesel mostove in ceste ter hudo poškodoval glavne hidroelektrarne v regiji, kar izjemno otežuje dostop in reševalne akcije. Nepalske oblasti ostajajo v najvišji stopnji pripravljenosti. Strokovnjaki pospešeno spremljajo dve zajezitveni jezeri, ki sta nastali višje ob rečnem toku; nevarnost za nove smrtonosne poplave bo obstajala vse dotlej, dokler se jezeri popolnoma ne izpraznita.
Preživeli se soočajo z nemogočo dilemo. Mnogi, med njimi tudi Ghale, so v svoje domove vložili vse življenjske prihranke. Fizično in finančno so prešibki, da bi življenje začeli znova nekje drugje, hkrati pa jih teži nenehen strah pred tem, da bi se reka znova razlila in vzela še tisto malo, kar jim je ostalo. Z lokalnih trgov je izginilo življenje, številni prebivalci pa so ostali samo z oblačili, ki so jih v trenutku katastrofe imeli na sebi.
»Tukaj je težko ostati, za selitev drugam pa nimam moči. Garal sem, da sem privarčeval za zemljo in se preselil sem. Če bi moral spet drugam, ne bi vedel, kam, pa še denarja nimam. Če ostanem, me je še naprej strah, saj se lahko kasneje zgodi kaj takega ali še hujšega,« je pripovedoval Ghale.
Zgodba o čudežu
Tiskovna agencija Reuters je objavila tudi zgodbo sedemletnega dečka, ki se je pred uničujočim ledeniškim plazom na severu Nepala rešil s plezanjem na drevo. Po več dneh negotovosti je ponovno v objemu svoje matere. Ganljivo snidenje v bolnišnici v Katmanduju je redka zgodba o upanju sredi naravne nesreče, ki je zahtevala toliko življenj.
Zojal Ghale je utrpel zlom noge in več ureznin po obrazu, ko je vodna ujma v sredo zjutraj do tal porušila njegovo šolo v himalajskem okrožju Rasuwa. Reševalne enote so ga s helikopterjem prepeljale na zdravljenje v prestolnico, medtem ko je njegova mati v popolnem obupu iskala sledi za svojima otrokoma.
Mati dečka, 28-letna Mati Maja Tamang, se je takole spominjala usodnega jutra: »Zjutraj sta se sinova s šolskim prevozom odpravila k pouku, sama pa sem doma začela tkati. Nato je zadonelo, kot bi območje stresel silovit potres.«
Ko se je skušala prebiti do običajno dvajset minut oddaljene šole, poti praktično ni bilo več. Poslopje je bilo zravnano z zemljo, območje pa neprepoznavno. Po dveh dneh mrzličnega iskanja po začasnih zbirališčih in zatočiščih ter v strahu, da sta oba sinova mrtva, je preobrat prinesel stik s tujimi novinarji, ki so poškodovanega dečka izsledili med hospitaliziranimi.
V petek sta se mati in sin najprej slišala po telefonu, kmalu zatem pa se je mati že prebila do njegove bolniške postelje v Katmanduju. Na poti domov je tudi dečkov oče, ki začasno dela kot gradbeni delavec na Japonskem.
Usoda drugega otroka medtem ostaja neznana, saj reševalne ekipe v izjemno zahtevnih razmerah nadaljujejo iskanje preživelih v blatnih nanosih in ruševinah.
